Zapisi mamice Anje Oman.
Cel mesec ali še dlje sem se prepričevala: Pa ne, ne bom se oglašala v zvezi s stavko. Ne, brez veze, nima smisla, zakaj? Sploh pa ne zdaj, ko me čaka toliko lepših dogodkov. Ampak … ne morem! Celo življenje…
Ne vem zakaj mi tisti najbolj iskreni zapisi nekako uidejo v čas, ki je popolnoma neprimeren, da bi dosegel večje število ljudi. Ne vem zakaj pri teh zapisih nikakor ne najdem fotografije, misli, ki bi zapis naredila bolj zanimiv. Ne…
Leto se je začelo z OŠPICAMI (oz. debato o cepljenju), s STAVKO javnih delavcev (oz. debato kako si sploh upajo), MEJO (oz. merjenju moči na morju in v vsetu) in POSOJILI (oz. ugodnimi možnostmi za nekatere in nemogočimi za druge).…
Ne vem, kaj mi je zadnje čase, da toliko gledam nazaj! Zdi se mi, da je takšna razlika med mojo prvo in tokratno nosečnostjo, kot da bi živela na popolnoma drugem planetu! Tooooliko več informacij imam sedaj! In tega sem…
”Se spomniš, ko smo se fotkali še čisto tako, zase?” mi je rekel Uroš, ko sva gledala novoletne fotografije izpred štirih let. Ninino prvo novo leto. Tisoč fotografij. Nič premišljenih, nobene posebej lepe. 4 leta nazaj smo bili samo mi…
Še vedno se spomnim, kako smo leta 2000 pričakovali konec sveta. Vse se je vrtelo okoli besede milenij, ki sem jo takrat prvič slišala. Malo prestrašeni in malo vznemirjeni smo čakali na vstop v novo tisočletje. Vse je bilo ok.…
Novoletna oz. božična darila so mnogim trn v peti. Drvenje po trgovinah, razmišljanje kaj bi bilo najbolje in seveda vedno tisti nepričakovani obiski oz. vabilo, na katerega si pozabil in zadnjih 15 minut noriš naokoli in na koncu kupiš nekaj…
”Kdaj bo že konec tega Black Friday-a!”, ”Sovražim to ameriško, potrošniško naravnano posiljevanje z nakupovanjem!” in ”A zdaj pa še Cyber Monday, ja kaj si bodo pa še izmislili!” so bili stavki, ki sem jih pretekli vikend v nekaj različicah…
(S sestro se igrava v najini sobi, ko zadiši. Točno po tistih piškotih! Mami jih speče vsako leto, samo enkrat, na božični večer. Oči naju pokliče, postavili bomo jelko. Isti okraski, kot vsako leto. Lesene figurice s katerimi se med…
Kako pogosto si vzamete čas samo za družino? Kako pogosto si vzamete čas za dober razmislek o tem kaj boste jedli? Kako pogosto preverite od kod je hrana, ki jo kupujete? Kako pogosto se za mizo pogovarjate? Se spomnite svojega…
”Kako začeti z blogom? Kako služiti z njim? Je dovolj za preživetje? Kako dobim prve plačane objave?” so pogosta vprašanja, ki mi jih zastavljate. Dnevno priroma v moj nabiralnik vsaj eno tako. Ali pa: ”Že dolgo razmišljam o pisanju bloga,…
Napotnica za psihologinjo? Resno? JAZ potrebujem psihologinjo? Jaz, ki sem ponavadi tista, ki poslušam, svetujem in vedno vidim rešitev. Jaz, ki tako lepo vozim med materinstvom in poslom, pa še mi ostane čas za druženje in zame. Jaz, ki dnevno…
Draga moja Nina, vem, da si že kar malo zmedena okoli tega ali bomo dobili dojenčka ali ne. Kar dvakrat v tem letu se je odločil, da se nam še ne bo pridružil. Tokrat gre zares. Zares bomo dobili dojenčka.…
Kaj je tisto, kar nas v življenju vodi? Kaj nas žene naprej? Po kakšnem ključu se odločamo med potmi, ki se postavljajo pred nami? Najprej na nas vplivajo starši. Pa ne samo najprej. Starši imajo na nas ogromen vpliv skozi…
Z Danijelo, Mami na off, sva imeli popoln načrt: V soboto se bo v Mariboru odvil težko pričakovani Blogsi. Kaj pa, če bi midve šli na tisti konec že dan prej? Ob 13h štartava iz Ljubljane in se ob 14h…
