Res ne vem kaj naj naredim. Celo moje življenje sta me starša učila, da je do drugih treba biti sočuten, kdaj požreti sebe, za višje dobro, da bo več ljudi veselih. Se prilagoditi. Pomagati. Imeti dobro srce in vedno pripravljeno vsaj eno roko za pomoč drugim. Najprej v vrtcu, potem v šoli in kasneje v…
Nekoč, pred davnimi časi, smo brali pravljice, ki so se dogajale za devetimi gorami in devetimi vodami. Princeska, lepa in čista kakor solza, se je znašla v nesreči in princ, močan in na belem konju, jo je rešil. Zloba je bila kaznovana z: “In nikoli več je/ga/jih niso videli.”, dobrota nagrajena z “Živela sta srečno…
Draga moja Nina, rada bi se ti zahvalila. Rada bi se ti zahvalila, ker si odprla svoje srce in vanj tako nesebično sprejela jokajočo kepico, ki ti je nehote, a vseeno, ukradla večji del časa z mamico. In tvoje sobice. In vsesplošne pozornosti. Rada bi se ti zahvalila, ker tako potrpežljivo čakaš tistih nekaj minut…
DOMA Ian se samo še joka. Če ni NA meni. Prav NA meni. Ne OB meni, ZA mano, PRED mano, ampak NA meni. To pomeni, da ne morem delati NIČESAR oz. to počnem ob stalnem joku mojega dojenčka, ki bi najraje videl, da dneve preživiva zlepljena skupaj. Nina je eno sekundo najbolj pridna punčka na…
To soboto sem bila na praznovanju 40ke dveh prijateljev. Za razliko od zadnjih nekaj precej divjih tridesetk, je šlo tokrat za super piknik, ki se je skozi kakšno pivce sem ter tja in z zahajajočim soncem razvil v plesno zabavo. Otroci in starši smo vsi plesali skupaj in vsa čast DJ-u, enemu od očijev, ki…
Dovolj imamo. Vsega. Prostora, časa, materiala, možnosti, priložnosti. Preveč, v resnici. Preveč vsega. In ko imamo preveč vsega, se zgodi, da nam je dolgčas. In ko nam je dolgčas, začnemo gledati ali globlje vase, ali, še pogosteje, daleč okoli sebe. Včasih gledamo tiste, k imajo manj, še raje pa gledamo tiste, ki imajo še več.…
Že od nekdaj sem vedela, da si želim imeti dva otroka. Dva najboljša prijatelja, zaveznika. Enkrat sem nekje prebrala: ”Najlepše darilo, ki ga lahko podariš svojemu otroku, je sorojenec.” in ne bi se mogla bolj strinjati. Ko sem v drugo izvedela, da nosim fantka, sem dobila pomisleke. Sta fantek in punčka lahko taka prijatelja kot…
2000 dni nazaj se je moje življenje za vedno spremenilo. Sedela sem na straniščni školjki in bolščala v plusek. Čez celoten obraz se mi je izrisal širok nasmeh. Poklicala sem Uroša in mu povedala: ”Noseča sem!” Tri mesece pred tem sva se odločila, da sva pripravljena. Potem sem se oblekla, šla v službo in še…
Nekaj dogodkov preteklih mesecev in tale zapis: https://bizaroteka.wordpress.com/2018/05/24/roditeljski-sestanek/, so bili povod, da sem zlila tole na ”papir”: ”MOJ otrok! Tisti, saj veste, najboljši, najpametnejši, najhitrejši, najlepši…. oz. morda še ni čisto tam, ker mu TI ali VI ali pač NEKDO to onemogoča. Potenical je tam, samo poskrbeti moram, da bo vse to razvil in na…
Moja tokratna nosečnost res ni bila najbolj enostavna. Nisem bila srečna, borila sem se sama s sabo, imela sem krvavitve, nisem čutila povezanosti z otrokom, bila sem na robu izgorelosti, obiskovala sem psihologinjo… kaj lahko še vse napišem, da se bom opravičila? Pa saj ste lahko spremljali moje nosečniško popotovanje in spremljali vse težave, ki…
To nedeljo se je naš družinski popoldanski sprehod po čudovitem parku polnem cvetočih tulipanov spremenil v resno razmišljanje o vzgoji. Park je bil poln družinic z majhnimi otroki, ki so vsaka zase občudovale pisane cvetlice, se sprehajale po urejenih poteh in se zabavale na raznolikih igralih. Vsaka zase, v svojem varnem družinskem mehurčku, ki se…
Besede, ki jih ne izgovorim ravno pogosto. Pa ne, ker si ne bi želela družbe, pa ne, ker ne bi imela časa, saj bi mi trenutno družba prijateljice prišla noro prav. Ne izgovorim jih, ker mi je nerodno. Naše majhno stanovanje ni NIKOLI zares pospravljeno. Če že nekako pospravimo vse iz tal in posesamo, pomijemo…
Pred točno enim mesecem se mi je življenje že drugič obrnilo na glavo. Oblečena sem v poflekane, po mleku smrdeče obleke, lase imam spete v neko čudno figo, ki je nisem popravila že več dni, ponoči se zbujam na 2-3 ure, dojim, pestujem, ne vem več, kateri dan je, koliko je ura, včasih že precej…
Cel mesec ali še dlje sem se prepričevala: Pa ne, ne bom se oglašala v zvezi s stavko. Ne, brez veze, nima smisla, zakaj? Sploh pa ne zdaj, ko me čaka toliko lepših dogodkov. Ampak … ne morem! Celo življenje sem vedela, da bom nekoč učiteljica. To je bilo v meni. V mojem srcu, v…
Ne vem zakaj mi tisti najbolj iskreni zapisi nekako uidejo v čas, ki je popolnoma neprimeren, da bi dosegel večje število ljudi. Ne vem zakaj pri teh zapisih nikakor ne najdem fotografije, misli, ki bi zapis naredila bolj zanimiv. Ne vem zakaj te zapise pišem najdlje in jih v glavi neštetokrat premislim, potem pa na…
