Moje ime je Tomaž Gorec, star sem 50 let in še vedno živim pri mami. Torej sem 50 let stara nesposobna in nesamostojna mamina maza. 

Sem zato, ker živim pri mami res nesamostojen in nesposoben? Za večino žensk zagotovo! Ko sem včasih še hodil na zmenke z ženskami, sem v primeru, da sem ženski povedal, da živim pri starših, v trenutku izgubil vse možnosti, da bi se iz zmenka razvilo kaj več. Ko sem ugotovil, da ženske zelo moti dejstvo, da moški živi pri starših, te teme nisem na zmenkih več odpiral oziroma sem se raje zlagal, da živim v svojem stanovanju. 

Drugače sicer nikoli ne lažem, ampak laganja na zmenku ne jemljem kot laž, ker je osvajanje neke vrste igra, kjer lažemo tako moški kot ženske. Vem, da se marsikdo s to izjavo ne bo strinjal in bo rekel, da je laž pač laž. Mogoče ima prav, ampak jaz bom na zmenkih še vedno lagal o tej temi. 

Sam nikakor ne razumem te ženske obsedenosti s tem, da je moški ničvreden, če živi pri starših. Sam se imam za zelo samostojno in sposobno osebo, čeprav živim pri starših. Prepričan sem, da če bi me nekdo prijel in postavil kamorkoli na zemeljsko oblo, bi se znašel in preživel. 

Veliko žensk ima tako zelo nesposobne moške, da je to res žalostno, vendar se nad tem popolnoma nič ne pritožujejo. Se pa pritožujejo nad sposobnim moškim, če malo prevečkrat po telefonu pokliče mamo ali še huje, če jo prepogosto obiskuje. Kakor jaz vidim to, je ženski najbolj pomembno, da ima svojega moškega samo zase. Ni pomembno, ali je ta moški sposoben ali nesposoben, najbolj pomembno je, da je ves čas pri njej. Po mojem je tukaj problem v tem, da imajo te ženske težave z zelo nizko samozavestjo in slabo samopodobo. 

Verjetno ne bi bil samski, če mamica ne bi tako lepo skrbela zame

Če ne bi moja mama ves čas tako lepo skrbela zame, bi verjetno imel statistično več možnosti, da bi bil sedaj poročen ali vsaj v vezi. Če namreč ne bi bilo mame, bi si moral sam kuhati, likati in prati. Tako bi imel malo večji interes, da bi si našel partnerko in zaživel v skupnem gospodinjstvu. Tega se sicer nisem spomnil sam, ampak je to enkrat rekla mami moja teta. Moji mami je v obraz rekla, da je ona kriva, da nimam ženske, ker preveč lepo skrbi zame. Nekaj resnice je zagotovo v tem. 

Nikakor ne obdolžujem svoje mame, da bi bila ona kriva za to, da jaz nimam družine. Če je človek pošten do sebe in okolice, mora vzeti svojo usodo v svoje roke in za svoje neuspehe ne sme kriviti drugih. 

Da sem ostal samski in si nisem ustvaril družine, je verjetno krivo veliko stvari. Zagotovo je na prvem mestu to, da sem v najstniških letih imel veliko slabih izkušenj s puncami in sem popolnoma izgubil zaupanje v nasprotni spol. Eden od razlogov je zagotovo tudi ta, da sem bil vedno bolj pustolovskega duha in sem vedno govoril, da želim izkoristiti življenje in da se bom poročil in si ustvaril družino malo kasneje. Žal si je nisem. 

Enkrat sem razmišljal, da bi mogoče imel družino, če bi bili moji starši verni in me vzgajali v krščanskem duhu. Ljudje, ki so vzgojeni v duhu katoliške vere, se namreč običajno hitro poročijo in imajo veliko otrok. 

A sem za to, da so me starši vzgojili v ateista, globoko hvaležen. 

Če bi bil še enkrat mlad

Če bi bil še enkrat mlad in imel pamet in izkušnje, kot jih imam sedaj, bi si ustvaril družino najkasneje do svojega 25. leta. Imel bi tri otroke in bi mi bila družina daleč najbolj pomembna stvar v mojem življenju. 

Človek si mora omisliti družino in otroke takrat, ko je čas za to. Včasih mi kdo pravi, da imam še čas, da si najdem žensko in imam z njo otroke. Jaz se s tem ne strinjam. Človek pri 50 letih je popolnoma drugačen kot pri 20 letih. Še posebej smo drugačni tisti 50-letniki, ki smo bili ves čas samski. Sam si ne predstavljam, da bi lahko živel z neko žensko mojih let. Še manj si lahko predstavljam, da bi neka ženska zdržala z mano. Starejši kot smo ljudje, bolj smo tečni in neprilagodljivi. Tisti, ki se s tem ne strinja, je verjetno še zelo mlad ali pa laže samemu sebi. 

Ampak nisem mlad in nikoli več ne bom. Je tako, kot je, in zaradi tega nič ne jamram. Gledam v prihodnost in ne v preteklost ter delam na temu, da bom v prihodnosti svoje življenje čim bolj izkoristil in se imel čim lepše s tem, kar imam na voljo. 

Mamica 6 letne navihane Nine in malčka Iana, blogerka, učiteljica in inštruktorica Plesnega pilatesa. Želim si, da bi na Mamini mazi vsaka mamica našla oporo, podporo in ljubezen, ki si jo lahko med sabo nudimo le mamice.



Poglej tudi

Naroči se
Obvesti me o
1 Comment
Novejši
Starejši Z največ glasovi
Inline Feedbacks
Prikaži vse komentarje
Alenka Martinčič
3 mesecev nazaj

Zelo iskreno in realno. Prav osvežujoče je, ko se človek sooči s svojimi ‘demoni’ in jih sprejme. Tomaž, vso srečo ti želim.