Kje se je sploh zataknilo?

Napotnica za psihologinjo? Resno? JAZ potrebujem psihologinjo? Jaz, ki sem ponavadi tista, ki poslušam, svetujem in vedno vidim rešitev. Jaz, ki tako lepo vozim med materinstvom in poslom, pa še mi ostane čas za druženje in zame. Jaz, ki dnevno vodim Plesni pilates, vadbo za umirjanje in zdravega duha? Jaz, ki nikoli nisem pesimistična, vedno vidim le najlepše in nikoli ne ”jamram”? Zakaj bi JAZ potrebovala psihologinjo? In to na napotnico.

Za moje 3 splave ni nobenega dobrega telesnega ali hormonskega razloga, moje ”nosečniške” težave nimajo veze z nosečnostjo. Ginekologinja je pregledala vse. Težave so psihosomatske. Bolečine, krvavitev, slabosti, bruhanje, slabo počutje, utrujenost, strahovi. Ne povzroča jih sama nosečnost. OK, KAJ?!?

Moje življenje se mi zdi super. Res je, da delam noč in dan, ampak v svojem delu oz. delih noro uživam! Res! Mogoče mi kdaj zmanjka časa za tisto resnično druženje z družino, a se mi zdi, da to nadoknadim, takoj ko lahko in da smo srečna družina. Nisem prezaposlena, saj grem tudi na kavo s prijateljico, če želim in vedno najdem čas za žur, potovanja, dogodke. Pa tudi 3 ure na dan delam v plesni dvorani, kjer se v resnici sproščam. V vsem kar delam uživam, mogoče me moti, da v zameno ne dobim finančne varnosti, saj niti eno od del ne prinese dovolj za preživetje. Še združena komaj, ampak ni nam slabo. Sploh ne! Vse je torej super!

Kje se je sploh zataknilo? Kako lahko nisem opazila, da je moje telo pod tako napetostjo in na dobri poti k izgorelosti? Kako nisem opazila, da vsako delo v katerem neskončno uživam prinese s seboj tudi precej stresne situacije? Kako nisem opazila, da me moje telo opozarja? Kako nisem opazila, da me finančna varnost skrbi bolj, kot sem mislila? Kako nisem vedela, da je vse skupaj preprosto preveč za eno osebo?

Preprosto! Ker na tak način živijo vsi okoli mene! Vsaj tisti, ki veljajo za uspešne, ambiciozne, močne, dobre, privlačne, najboljše. In vse to jaz seveda sem ali vsaj želim biti.

Zadnjič sem bila na enem dogodku, kjer so predstavljali uspešno poslovno žensko. ”Ko drugi spijo, ona dela! Ko drugi žurajo, ona študira! Ko so drugi na dopustu, jih ona prehiti.” ”Javi se tudi ob 3h zjutraj!” ”Ni samo noro uspešna, noro delavna, noro sposobna, je tudi privlačna, vedno urejena in še dobra mamica, hčerka in prijateljica.” Definitivno ženska, ki se ji lahko samo globoko priklonim. VAU! In pred pol leta bi si te opise morda zapisala v srce in jim sledila, si jih postavila kot cilj. A tokrat sem ob poslušanju čutila drugače.

Kaj s takimi besedami sporočamo mladim ženskam, mladim mamicam, pa tudi mladim moškim? Je uspešen posel res cilj našega življenja? Se uspeh res meri s prepoznavnostjo in dobičkonostnostjo? Je to vse kar smo? Noro privlačni in noro uspešni? Je to merilo? Danes so take besede in take trditve še posebej nevarne.Danes je težje dobiti redno in varno zaposlitev. Tudi če jo dobiš, si malo ”out”, ker iz sebe pa res lahko narediš več. Cela generacija razmišlja tako. S.P. je zakon! S.P. je v bistvu nujen za preživetje. In konkurenca je huda! Ideja ni dovolj! Znati moreaš še vse drugo! Marketing, mreženje, B2B, B2C, postavljanje in vodenje spletne strani, računovodstvo, vodenje zaposlenih, birokracija, zakoni, vse. Ampak mi to lahko!  Zmorem vse! Zmorem še več! Work hard, play hard. Bolj kot delam, bolj sem uspešen!

Včeraj sem brala prispevek v katerem so predsedniške kandidate spraševali katera je njihova najljubša knjiga. Nimajo časa brati so odgovorili. Vsi! In ljudem je to vseeno. Morda celo všeč, ker tudi sami nimamo časa za to. Nimamo časa za nič drugega kot delo. Kultura in izobrazba nista več vredni nič. Prijateljstvo in ljubezen sta postranski del posla, da lepše izpademo na fotkah in v medijih. Hobiji? Kdo pa ima čas za to? Otroci so preutrujeni od vsega in se orajo igrati! Preutrujeni! Otroci! Odrasli pa za hobije nimamo časa. Hobiji so za tiste, ki jim je dolgčas v življenju.

Kje se je tako zelo zataknilo? In zakaj pustimo, da se to dogaja?

Želim si, da bi moja hčerka odrasla v polno osebo, bogato navznoter, ne navzven. Seveda si zanjo želim finančne varnosti, da bo lahko svoje potenciale izkoristila do konca, a ne za vsako ceno! Želim si, da bi ona čez 25 let stala na podobnem dogodku, ko bo govora o res uspešni osebi in poslušala: ‘‘Ona pomaga, ko jo ljudje potrebujejo. Ona dela, ko je čas za to, potem pa se poveti svoji družini, saj ve, da je to bistvo življenja. Ona si vzame čas za kulturo, ker jo to bogati. Ona po tretji uri popoldan izklopi telefon. Ona je lepa, ker ji iz oči sije dobrota, ker ne gre čez trupla in ker ponoči spi!”

Morda je pa res skrajni čas, da obiščem psihologa, ker v tale svet nekako ne spadam. V ponedeljek sem naročena. Vam sporočim kako je bilo.