Podobno kot za prispevek Korona virus in otroci, me je tudi za tegale prosilo nekaj sledilcev. Tema je aktualna in zagotovo zelo pomembna. Verjamem v pogovor z otroki vseh starosti na vsako temo, pogovore redno prakticiram tako doma kot pri delu z otroki na OŠ in s predšolskimi otroki, (pisala sem tudi o pogovoru o beguncih), zato z veseljem delim nekaj nasvetov. V veliki meri sem uporabila tudi zapis Unicefa in delim z njihovo privolitvijo.

Ko sem prišla v četrtek po Nino v šolo, sem na njenem obrazu opazila, da je zmedena. Logično. Povedali so jim, da se s ponedeljkom šola zapre in eden od sošolcev je še meni mimogrede razložil, da “v ponedeljek za Bežigrad prihaja kolona virus in da upa, da ne bomo zboleli”.

Pogovor o situaciji se je tako začel že na šolskem dvorišču. Prostor je bil neprimeren, sploh, ko se je nekaj sošolcev začelo dogovarjati, da se popoldan dobijo na igrišču, kar je takoj povleklo tudi Nino. Najin pogovor se je zato začel s prerekanjem, zakaj sem jaz tako grozna, da ne pustim, da se družimo na igrišču. A me ni motilo.

Preden se lotimo pogovarjanja s svojim otrokom, moramo jasno vedeti, kaj o situaciji mislimo sami.  

To, da ohranimo mirno kri in situacijo dobro spoznamo ter se nanjo odločno in odgovorno odzovemo, je ključnega pomena.

To, da bomo vsi 14 dni ostali doma z izjemo sprehodov, na katere se bomo dopravili sami, bi moralo biti zdaj jasno vsem. Pritiski s strani znancev v smislu: “Daj ne paničari, ne pretiravaj…” nas, odraslih oseb, ne bi smeli ganiti. 14 dni bomo doma. Pika. Virus se ne začne v pondeljek, virus nas ne bo preskočil, ker smo mladi in ja, lahko ga širimo tudi, če se dobimo samo z najbližjimi prijatelji.

Ko se to odločimo oz. sprejmemo, vzpostavimo režim oz. rutino, ki ji bomo teh nekaj tednov sledili. Otrokom bo to predstavljalo varnost.

Sami se pozanimamo o aktualnem dogajanju in ugotovitvah na straneh zanesljivih virov: Spletne strani kot so www.nijz.si, www.gov.si/teme/koronavirus, www.unicef.org/coronavirus/covid-19 so vam lahko v pomoč.

Za pogovor izberite primeren, miren prostor, kjer se lahko v miru pogovorite in se gledate iz oči v oči.

1.  Sprašujte otroka in mu prisluhnite 

Začnite tako, da otroka spodbudite k pogovoru. Ugotovite, koliko že ve o koronavirusu, in dopustite, da vam pove vse, o čemer razmišlja. Če je vaš otrok mlajši in za koronavirus še ni slišal, vam ni potrebno zastavljati vprašanj – le izkoristite priložnost, da ga spomnite na pomembne higienske ukrepe (kako kašljamo, kako si umijemo roke) in na kratko in jasno razložite, kako se širijo bolezni. Pazite, da pri tem ne spodbujate strahu. Poskrbite, da ste v varnem okolju in dovolite otroku, da prosto govori. Risbice, zgodbe in druge dejavnosti lahko pomagajo spodbuditi pogovor.

Najpomembneje je, da otrokovih skrbi ne ignorirate ali jih poskušate zmanjševati. Zagotovite mu, da razumete njegove občutke in mu pojasnite, da je strah v takšnih primerih nekaj povsem normalnega. Namenite mu vso pozornost, mu prisluhnite in zagotovite, da se lahko kadarkoli pogovori z vami ali odraslo osebo, ki ji zaupa.

(Jaz sem z Nino (6 let) začela takole: Verjetno si že slišala, da zadnje čase vsi govorimo o Korona virusu. Kaj si slišala? Kaj ste se v šoli/s prijatelji že kaj pogovarjali? In sem ji pustila, da govori. Najbolj jo je na začetku presenetilo, da je Korona virus, ker v šoli so vsi govorili kolona virus 🙂 

Z Ianom (2 leti) pa sem začela tako, da sem ga vprašala, če ve, kako se pravilno kašlja in če mi lahko pokaže. Pa kako se umiva rokice. Oboje je z veseljem in ponosno pokazal.)

2. Bodite iskreni in pojasnite situacijo na otrokom prijazen način

Otroci imajo pravico do resničnih informacij o dogajanju po svetu, odrasli pa imajo dolžnost zaščititi otroke pred stisko. Jezik prilagodite starosti otroka, opazujte, kako se odziva in bodite pozorni na njegovo morebitno tesnobo. Kadar ne znate odgovoriti na vprašanja, ne ugibajte. Izkoristite priložnost, da skupaj poiščeta odgovore.

(Z Nino sem se o virusu pogovorila precej obširno. Povedala sem ji, da gre za virus, ki se hitro prenaša in je za nekatere ljudi lahko smrtno nevaren, da otroci večinoma ne zbolijo, da pa je za vse nevaren, kerzaradi njega ne moremo v službo, šolo… Povedala sem ji, kako se prenaša in da še nikoli, odkar sem na svetu jaz, niso šol zaprli in da je zadeva zelo resna. Da naj ne skrbi, da pa se moramo vsi skupaj sedaj obnašati pravilno in si pomagati, da skupaj zaustavimo virus. 

Ianu pa sem seveda samo razložila, da bomo sedaj nekaj časa doma, da bomo zdravi.)

3.  Pokažite mu, kako lahko zaščiti sebe in svoje prijatelje 

Eden najboljših načinov za zaščito otrok pred koronavirusom in drugimi boleznimi je pravilno umivanje rok. Ni treba, da je to zastrašujoč pogovor. Umivanje rok je lahko zabavno, če ga pospremite s pesmijo ali plesom. Oglejte si video:

 

Otroku tudi pokažite, kako pravilno kihati in kašljati v rokav. Opozorite ga, naj bo pozoren, da ni preblizu drugim ljudem in ga spodbudite, da vam pove, če se tudi sam  slabo počuti.

(Jaz sem tukaj dodala še, da se zdaj ne smemo družiti s prijatelji. Da je namen zaprtih šol, vrtcev in služb ta, da se ne družimo. Da je druženje na igrišču zelo neodgovorno in nespametno. In ji razložila, da virus počaka na ročaju od gugalnice, da se prenaša, ko stojimo zelo blizu prijatelja ali ko za njim primemo predmet. Da žal trenutno še ne moremo vedeti, kdo je okužen in kdo ni, da bo to jasno šele, ko bomo vsi nekaj časa doma. Če zdržimo sedaj, se bomo potem spet lahko družili.)

4. Delujte pomirjujoče in razumevajoče

Na televiziji ali na spletu smo obkroženi s številnimi zaskrbljujočimi podobami, zato se lahko včasih zdi, kot da je kriza vsepovsod okoli nas. Otroci morda ne razlikujejo med podobami na zaslonih in njihovo realnostjo, zato lahko začnejo verjeti, da so v neposredni nevarnosti.

Otroku lahko pomagate obvladovati stres tako, da mu omogočite igro in sprostitev, kadar je to mogoče. Ohranjajte čim več običajnih rutin in urnikov, še posebej preden gre otrok spat, ali pomagajte ustvariti nove rutine v novem okolju.

Če se v vašem lokalnem okolju srečujete z izbruhom bolezni, opozorite svojega otroka, da so zaščitni ukrepi izjemno pomembni pri preprečevanju okužbe. Hkrati pa tudi, da pri večini okuženih bolezen poteka v lažji obliki, še posebej pri otrocih. Številni odrasli se močno trudijo, da bi vaša družina ostala varna.  

Če se vaš otrok slabo počuti, mu razložite, da mora ostati doma ali pod nadzorom, ker je zanj in za njegove prijatelje tako varneje. Zagotovite mu, da veste, da je to na trenutke težko (morda tudi strašljivo ali celo dolgočasno), toda upoštevanje pravil bo vsem pomagalo, da bomo bolj varni.

5. Preverite, če je vaš otrok žrtev stigmatizacije ali pa jo sam spodbuja

Izbruh koronavirusa je vplival na številna poročanja o primerih diskriminacije in nestrpnosti po svetu ter tudi pri nas, zato je potrebno preveriti, da vaš otrok tega ne doživlja in tudi sam ne spodbuja ustrahovanja.

Razložite mu, da koronavirus ne izbira po videzu, niti ne po narodnosti in tudi ne po tem, kateri jezik nekdo govori. Če vaš otrok doživlja ustrahovanje, ga spodbudite, da o tem nemudoma spregovori odrasli osebi, ki ji zaupa.

Vaše otroke spomnite na to, da si vsi zaslužijo počutiti se varno v svojem okolju. Ustrahovanje nikoli ni pravilen način in vsi moramo prispevati svoj delež pri širjenju prijaznosti, podpore in razumevanja do drugega.

VEČ O TEM

6. Pohvalite prijaznost in trud drugih

Pomembno je, da otroci vedo, da si ljudje med seboj pomagajo s prijaznimi in velikodušnimi dejanji. Delite zgodbe zdravstvenih delavcev, znanstvenikov in mladih, ki si prizadevajo zaustavi širjenje virusa in ohranjati varnost v skupnosti. V veliko tolažbo je vedeti, da so sočutni ljudje aktivni in da se borijo proti virusu.

7. Pazite nase

Otroku boste bolje pomagali, če boste poskrbeli tudi zase. Otrok vas bo posnemal pri vašem odzivu na novice, zato pomaga, če mu pokažete, da ste mirni in da obvladujete svoja čustva.

Če ste zaskrbljeni ali razburjeni, si vzemite čas zase in se po pomoč obrnite na druge ljudi, ki jim zaupate. Vzemite si čas zase in za stvari, ki vam pomagajo, da se sprostite.

8. Pri pogovoru bodite pozorni na otrokov odziv

Pomembno je, da otrok v stiski ni prepuščen samemu sebi. Ko zaključujete pogovor z otrokom, poskusite oceniti njegovo tesnobo tako, da opazujete telesno govorico, ton glasu in dihanje otroka.

Spomnite otroka, da lahko kadar koli z vami govori o stvareh, zaradi katerih je zaskrbljen. Opomnite ga, da boste vedno poskrbeli zanj, da ga poslušate in da ste mu na voljo, kadar ga kaj skrbi.

Vsem vam želim dobre, pomirjujoče pogovore in vam pošiljam velik virtualni objem! Tudi za nas, odrasle, tole ni lahko in predstavlja veliko breme! Vedite, da niste sami in da nam bo, če bomo skupaj upoštevali vsa pravila, uspelo kmalu zajeziti širjenje. Do takrat pa ostanite močni in vedno se lahko obrnete na druge mame v moji skupini Nisi sama, mama! 

Mamica 6 letne navihane Nine in malčka Iana, blogerka, učiteljica in inštruktorica Plesnega pilatesa. Želim si, da bi na Mamini mazi vsaka mamica našla oporo, podporo in ljubezen, ki si jo lahko med sabo nudimo le mamice.



Poglej tudi

Naroči se
Obvesti me o
0 Comments
Inline Feedbacks
Prikaži vse komentarje