Nina je pri svojih štirih letih postala velika sestrica. Na to vlogo sva se veliko pripravljali od samega začetka nosečnosti: z mano je pripravljala opremo in oblekice, prebirali sva knjigice, povedala sem ji, kaj vse se bo spremenilo. Tudi ko se je Ian rodil, sem jo vključevala v vse dejavnosti, ji hitro izkazala veliko zaupanja, predvsem pa sem ji redno ponavljala, da bo to njen bratec, da jo bo imel najraje na celem svetu in da bo ona njegova zaveznica za celo življenje.

Ljubosumju se mi kljub trudu ni uspelo v celoti izogniti

Nina je bratca čudovito sprejela, a biti 4 leta edini otrok v širši družini, ni majhen zalogaj in kar naenkrat se naučiti vse deliti je precej naporno. Če je doma brez problema razumela, da je Ian dojenček in potrebuje več pozornosti, je prišlo do situacij, ko je potrebovala nekaj pomoči.

Najbolj se je Ninino ljubosumje pokazalo, ko smo bili na obisku pri babici. Če je doma še nekako razumela, da si naju sedaj delita dva, ji to pri babici ni bilo niti malo všeč. Vse skupaj je seveda kazala na tipičen otroški način – z norenjem, jezikanjem in kreganjem. Ker smo vedeli v čem je problem, smo se še bolj potrudili, da smo izkazali še več pozornosti in se z njo pogovarjali o deljenju in ljubosumju, ki nikoli ne prinese ničesar lepega.

Mami, ali imaš Iana raje od mene?

Prvo leto smo preživeli skozi nekaj takih dolgih pogovorov, ko pa je Ian iz dojenčka zrasel v malčka, se je Nini porajalo novo vprašanje: “Ian ni več dojenček. Hodi, kot jaz. V vrtcu je, kot jaz. Igra se, kot jaz. Ampak mamica se do njega še vedno obnaša drugače.”

“Mami, zakaj se do Iana obnašaš bolj prijazno? Zakaj mene samo kregaš, njega pa vedno objemaš? Imaš Iana raje od mene?”

Draga moja Nina,

prav je, da si to vprašala! Vedno smo govorili, da posvečamo Ianu več pozornosti, ker je še dojenček in zmotno mislili, da boš po enem letu že razumela, da si ti pač starejša in zato več razumeš. Pa ne. Ker si tudi sama še majhna.

Ne, nimam Iana raje, ampak razumem zakaj tako izgleda. Ker Ian še vedno potrebuje več moje pomoči, a to ne pomeni, da ima v lasti tudi večji del mojega srca. Moje srce si delita točno po sredini. Na pol.

Oprosti, ker ti tega večkrat ne povem, meni je tako samoumevno. V resnici te imam zdaj, ko je na svetu še Ian, še posebej rada!

Rada te imam, ker si odprla svoje srce in vanj tako nesebično sprejela jokajočo kepico, ki ti je nehote, a vseeno, ukradla večji del časa z mamico. In tvoje sobice. In vsesplošne pozornosti.

Rada te imam, ker tako potrpežljivo čakaš tistih nekaj minut na dan, ki jih imava samo zase.

Rada te imam, ker mi ne zameriš, če sem kdaj zadirčna ali neupravičeno jezna nate.

Rada te imam, ker si se naučila vse deliti. Igrače, piškote in moj objem. In to delaš z veseljem.

Rada te imam, ker mi tako odgovorno pomagaš. Prineseš plenice, pogledaš na bratca, pridržiš vsa vrata in obrišeš smrkav nosek.

Rada te imam, ker tako ponosno poskrbiš sama zase. Se oblečeš, umiješ in urediš.

Rada te imam, ker si v teh nekaj mesecih tako zelo zrasla. In ne govorim zgolj o centimetrih.

Rada te imam. Še bolj, če se bolj sploh še da imeti koga rad. Neskončno. Za vedno.

Mamica 5 letne navihane Nine in dojenčka Iana, blogerka, podjetnica in inštruktorica Plesnega pilatesa. Želim si, da bi na Mamini mazi vsaka mamica našla oporo, podporo in ljubezen, ki jo lahko med sabo nudimo le mamice.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja