Uuuu, a že vesta kaj bo? Upam, da bo fantek!
Odkar sva povedala, da sem noseča se je sicer končno nehalo tisto nadležno: ”Kdaj bosta imela pa še enega? Si noseča? A ne bosta imela več otrok?”. Je pa vse to seveda nadomestilo vprašanje: ”A že vesta spol? Kaj bo? Joj, upam, da bo fantek!”
OK. Zakaj? Vem, da je to spet eno tistih vprašanj, ki nam je že tako zelo zlezlo pod kožo in brez njega sploh ne moremo govoriti z nosečnico. In ok, vprašanje recimo še razumem, ampak preferenc pa res ne. Kaj komu pomaga, če bo fantek ali če bo punčka? Kaj to spremeni? Zakaj je en spol boljši od drugega? In zakaj se nikoli, kljub temu, da živimo v letu 2017!!! nismo otresli te čudne misli, da si vsak par na svetu želi fantka in punčko. Če ima par dve punčki, in se odloči za še enega otroka, vsi pritiskajo, da bo končno fantek in obratno. Tudi po dveh fantkih bi bil res čas za punčko. Resno?
Na splošno je fantek v naši družbi vseeno malooo boljši od punčke. Če že imaš samo enega otroka, naj bo ta vsaj fantek. Da bo šel priimek naprej. Kakšen neumen razlog. Danes, ko se ljudje redko še poročijo oz. če se, dajo brez težav otroku dva priimka. Ali štiri, če je treba. Danes, ko je toliko samskih moških (in žensk) in to, da si samo moški ni nobeno zagotovilo za to, da boš imel družino in otroke, in priimek bo prav tako umrl s tabo. Razlog s priimkom je torej popolnoma neutemeljen. Kaj bi še lahko bil dober razlog za preference? Jaz ne vidim prav nobenega.
Glede na to, da spola zaenkrat še ne moremo naročiti, ne vidim smisla v teh pogovorih, vprašanjih in nekih čudnih pritiskih na to temo (nekateri moški se dejansko počutijo kot neke vrste ”zgube”, ker jim ”ni uspelo narediti sina”?!?) Zgodbe, ki jih slišim, me šokirajo v dno duše. Pri nas! V razviti družbi! Danes, ko vsi vemo, da so ženske prav tako močne, zabavne, pametne in na nobenem področju ne zaostajajo za moškimi.
Komaj sicer čakam, da izvem, ampak popolnoma vseeno mi je katerega spola bo moj dojenček, saj ga/jo bom v vsakem primeru ljubila z vsem srcem. Prav tako Nina in Uroš. Če bo punčka, jo bom enako z veseljem pričakovala, kot če bo fantek. Če bo fantek, ga bom ravno toliko ”crkljala in ljubčkala”, kot če bi bila punčka. Kaj boste ob spolu mojega dojenčka čutili vsi ostali, pa me v resnici niti malo ne zanima. Tako fantek kot punčka imata dve mehki lički, dve rokici, dve nogici, mehek trebušček, pokakano ritko in srce polno ljubezni. Zato imam pikico v trebuščku že sedaj neskončno rada, ne glede na spol! In tako bo skozi celo življenje!
Anita
He, he… jao vprašnja.
Čeprav jaz jemljem to bolj kot “small talk”, ali “conversation starter”, pripomoček, da se pogovor spelje. Ne zato, ker bi me zares zanimalo, al pa ker bi se mi zdelo, da je pomembno.
Je pa odkrito priznam, da sem si želela še eno punčko. Saj ne, da bi vedela kaj z njo početi, ker tudi jaz nisem najbolj punčkasta. Moj glavni razlog je ta, da se mi zdi, da si pri fantih, potem ko odrastejo vedno le tašča. Mama hčerke je nekaj drugega kot mama sina. Ampak poznam tudi kar nekaj obratnih primerov.
Pa še eno prednost, ki to lahko tudi ni, je naravna zgovornost punc. Jaz od mojih fantov ne izvem nič. Ko pridejo na obisk sošolke izvem od njih v 15 minutah VSE.
In res bi bilo osvežilno imeti nekoga, ki se na školjko vsede. ;/