O, MOJ B.O.G.!

”O moj bog, si videla tisto Majo? Šla je na kavo s prijateljico in to objavila na FBju. Prav tako fotko, nasmejano in vse. Da je ni sram! Kje pa je njen sin medtem, ko se ona takole zabava naokoli?” 

”O moj bog, kaj pa Katja? BLOND pramene si je dala in par mesecev po porodu izgleda, kot da sploh ni nikoli rodila. In zanalašč se slika v kopalkah. Pa da je ni sram, da nima niti enega znaka materinstva na telesu. Ubogi njeni otroci. To samo pove, kako zelo odveč so ji.” 

”O moj bog, Ana… Vsak večer, ko otroci zaspijo, objavi fotko sebe na kavču z 1 DLC VINA! Nezaslišano. Totalna alkoholičarka. A da je materinstvo tako težko, daj no. Halo! Kako smo pa vsi ostali preživeli brez alkohola?”

”O moj bog, Anja! Ona skooooos dela. Skos. Namesto, da bi bila doma z otrokom. Pa kaj bi lahko pospravila in skuhala. Kakšen grozen zgled. Res! In potem svoje uspehe objavi še na FB, da vsi to vidijo. Zakaj je sploh imela otroka, če ji kariera toliko pomeni? Ubogi otroci.”

”A si vidla, Urška, Polona in Sara? NAŠMINKANE!!! so se fotkale na kavici. Pa, da jih ni sram. Kdo pa služi medtem? Kje so otroci? Ubogi možje. Ubogi otroci.” 

”In Manja. BLOGAT je začela! Ja, prav BLOGAT! In zdaj se tukaj razkazuje in pači in afna, kot da nima nič boljšega za delat. In na blogu itak sam jamra. Naj se raje malo posveti otrokom, če ima preveč časa, pa bo vse lažje. Kam je šel ta svet, res. Na otrocih bi služila. Takole z blogom. Noro.”

VSE ZGORNJE IZJAVE SO RESNIČNE! NITI ENA NI IZMIŠLJENA! Niti ena ni napihnjena! 

Izrečene ali napisane. Od mamic mamicam! Mamicam! Od mamic! Od oseb, ki bi  lahko edine na tem svetu razumele. Sočustovovale. Se skupaj zabavale in uživale v lepotah materinstva in obenem življenja.

Katja Fašink, ki jo neizmerno spoštujem in mi vsak pogovor z njo da misliti, me je zadnjič vprašala: Kaj je DOBRA mama? Opiši mi dobro mamo. Povej, kaj definira dobro mamo? In kdo ji podeli ta naziv? Kdo ima EDINI na svetu to pravico?

V naslovu je besedica B.O.G. črkovana. Z razlogom. Dobrodošle v letu 2017. Da se vračamo nazaj h koreninam, ne pomeni, da se vračamo v srednji vek. Ampak dlje nazaj. Ko so ljudje še spoštovali en drugega in vedeli, da morajo držati skupaj, saj bodo sicer umrli. Ker smo na to pozabili, svet tone. Vsi bomo umrli. Ne zaradi vlade, ne zaradi zarot. Zaradi tega puritanskega razmišljanja, ki vodi samo v sovraštvo in ubija voljo vsem, ki samo pomislijo, da bi lahko kaj spremenili.

In zato gremo skupaj. Navzdol. Precej hitreje, kot si lahko mislimo.

Objav ne maram končati negativno. Vendo bi rada, da je na koncu neko upanje, nek žarek svetlobe, ki bo spodbudil nekatere, da si vseeno upajo, da vseeno kaj spremenijo. In veste kaj, drage moje, lahko! Veliko težje je črpati moč iz negative, kot pozitive, ampak vseeno lahko! In sij naprej. Sij veselo, glasno in našminkano z dlc vina v roki, če je to vse, kar rabiš, da siješ in spreminjaš svet. Nekateri potrebujejo veliko, veliko več.