NAJTEŽJA, A NAJLEPŠA IZKUŠNJA V MOJEM ŽIVLJENJU

Trenutka, ko sem te prvič držala v rokah, se spominjam, kot da bi bilo včeraj. Pa ni bilo. Bilo je 3 in pol leta nazaj.

Spomnim se, kako tretji dan nisva odšli domov iz porodnišnice kot vsi ostali, ampak so te dali pod lučko, ker si imela zlatenico. Nisem dobro spala, prebudil me je vsak tvoj malo glasnejši vdih.

Skrbelo me je zate od prve sekunde, ko si postala del mojega življenja. Skrbelo me je, ko si morala pod lučko. Skrbelo me je, da boš kar naenkrat nehala dihati, če si dovolj jedla, če lepo pridobivaš na teži…. Spraševala sem se, če bom dobra mami.

Ko sva prišli domov, smo se počasi navadili na novo življenje. Ni bilo vedno lahko. Zobki, jok, uvajanje goste hrane, neprespanost… Velikokrat sem na robu z živci klicala tvojega očija v službo in se pritoževala. Brutalno dejstvo je, da nisem popolna. Ne kot oseba in ne kot mama.

Zdaj si stara 3 in pol leta in razumem, ko pravijo: ”Vse bo minilo.” in ”Uživaj v vseh trenutkih, saj jih boš nekoč želela nazaj.” Kako hitro teče čas!

Razumem tudi, da ne morem biti popolna mama. Nisem vedno razpoložena za igro in včasih raje brskam po telefonu, kot da bi s tabo brala knjige.

Vsak dan, ko se približuje čas za spanje, me udari kruta resničnost: lahko bi bila bolj prisotna, lahko bi bila bolj potrpežljiva, lahko bi si vzela več časa zate. Vse skupaj me udari in močno zaboli. Zaboli, ker mi ni niti malo žal.

Ni mi žal, ker sem si želela, da bi čas za spanje prišel prej. Ni mi žal, ker sem komaj čakala, da se bom na kavč usedla sama.

Kar boli je to, da se ti trenutki hitro seštejejo in dnevi minevajo. Vsak dan si večja, pametnejša in vsak dan me potrebuješ malo manj. In prišel bo čas, ko boš morala ti izbrati koliko časa boš preživela z mano.

Boli me, ker me skrbi, da ne boš čutila, kako zelo močno te ljubim, ker se tako lahkomiselno predajam svoji človeškosti.

Trenutka, ko sem te prvič držala v rokah, se spominjam, kot da bi bilo včeraj. Pa ni bilo. Bilo je 3 in pol leta nazaj. Preden se bom zavedla, jih bo 20.

Preden se bom zavedla, jih bo toliko, da se dneva, ko sem te prvič držala, ne bom več spominjala tako jasno.

Preden se bom zavedla, bom jaz ena tistih starejših, pametnejših mam, ki bodo mladim razlagale: ”Tako hitro mine!”

Preden se zavem, se bom oklepala spominov tvojega otroštva namesto tvoje rokice.

Postati tvoja mamica je bila najtežja, a najlepša izkušnja na celem svetu. Biti tvoja mamica je najtežja, a najlepša izkušnja, kar jih bom kdajkoli naredila.

Ko sem se prve dni (in noči) v porodnišnici spraševala, če bom zmogla, če bom dobra mami, me je skrbelo, če sem naredila napako.

Nisem je! Ti me na to spomniš vsak sleherni dan.

Vsakič, ko se zagledam v tvoje bleščeče modre oči, vsakič, ko se nasmehneš, vsakič, ko se razjeziš, vidim, koga sem vzgojila in se zavem, da sem v življenju naredila veliko napak, a s tabo sem jih popravila čisto vse!

Prirejeno po: BEING YOUR MOTHER