Bistvo

Ko slišim besedo december, se v moje misli pripodi veliko asociacij: mraz, lučke, šali in kape, stojnice, kuhano vino, darila, sreča, toplina, dobrodelnost in dopust. Vse te asociacije pa poveže ena, bistvena asociacija. Tista, ki prikliče pravi vonj, pravi glas, pravo sliko vsega zgoraj naštetega: ljudje.

Ljudje, ki se družijo ob Ljubljanici, ki obujajo spomine in se glasno smejijo.
Ženske, ki se v bleščičastih oblekicah usedejo k večerji in odprejo debate, ki so dovoljene samo med najboljšimi prijateljicami. Moški, ki se zmedeni znajdejo sredi trgovine in ne vejo kaj se sploh dogaja. Otroci, ki s sijočimi učkami pričakujejo Božička, zvončkljanje kraguljčkov in odpiranje daril. Mamice, ki se trudijo, da bo večerja navdušila, očke, ki skušajo pomagati po najboljših močeh.

Zavedam se, da obstaja tudi druga, precej drugačna plat praznikov, ampak to je samo razlog več, da uživamo v vsemu kar nas obdaja. Srečni smo lahko. Hvaležni. Kaj vse imamo. Lučke, hrano, prijatelje, družine. Spomine, ki jih nosimo iz otroštva in spomine, ki jih čaramo za svoje otroke. In zase.

Zase! In za svoje otroke! In za svoje prijatelje. Dotiki, nasmehi, pogledi, naravnost v oči, brez telefonov. Sproščeni trenutki, brez pritiskov, da se nekam mudi, je nekaj potrebno še narediti, samo še tole… Pozornost, ljubezen in objem, ki pričarajo darila dragocenejša od vseh must have izdelkov. Sprehod, zabava, smeh, občutek, pristni stiki. To je bistvo. Vsega.

Lepe praznike vam želim,
Anja

P.S. Se vidimo in slišimo spet po novem letu. Ker je offline totalno the new black 😉