VČASIH JE DOVOLJ BITI SAMO MAMA

Da si preprosto samo mama.

Zjutraj se zbudiš, si umiješ obraz z vodo, se pogledaš v ogledalo, vzdihneš, si umiješ zobe (mogoče), dvigneš otroka, ga odneseš v kuhinjo, mu v skledo streseš kosmiče in mleko, ga poljubiš na čelo in čakaš, da voda za kavo zavre.

Nič glamuroznega.

To si ti. Minuto za minuto, uro za uro, dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom, dokler se vsa ta leta ne združijo v življenje. Čudovito življenje, polno vsakdanjih mami trenutkov.

Nekako se je v poplavi vseh teh medijev, ki ti kažejo vse te stvari za početi, vsa ta mesta za obiskati in vse te sanje za uresničiti, popolnoma izgubila lepota tega, da si preprosto mama.

Biti samo mama je dovolj.

Dovolj, res dovolj, vam povem.

Včasih gledamo te velike stvari in jih uporabljamo za merjenje našega uspeha. Gledamo popolne torte iz papirja, draga tutu otroška krilca in razna priznanja za otroke, ki so zaključili ta ali oni tečaj za dojenčke. Želimo si iti v Disneyland ali pa vsaj v Minicity. Celotna družba ustvarja tako visoka merila za srečno družinsko življenje, da smo popolnoma izgubili tista majhna, ko je biti samo mama preprosto dovolj.

Veš, kaj je zares pomembno?

Tole:

Zadnjič je moja 15 letnica prišla do mene in mi povedala, da me pogreša. Pogreša?? Nisem mogla verjeti. Malo sem bila celo užaljena. Spomnila sem jo na najin obisk kina, na zmrznjen jogurt, ki sva ga jedli (ok, samo nekaj še na tem mestu: kaj je s temi jogurti? 12€ za dva lončka jogurta z dvema okusoma? Resno?), na nakupovanje, na kavico v mačji kavarni in še nekaj podobnih druženj. Pogledala me je in mi rekla, da ni mislila tega. Da je mislila bolj na to, da sem čez dan precej odsotna.

Majhne stvari.

Na primer, da bi se malo ustavila čez dan in pogledala nekaj kar je ustvarila. Res pogledala in cenila njen trud in talent. Da bi si vzela 30 minut za svoje otroke, se z njimi usedla za mizo in se malo pogovarjala, ne da bi vmes preverjala telefon za novimi e-maili. E-mail lahko počaka 30 minut. Otroci ne morejo.

Da si samo tam. Da kuhate skupaj, da se skupaj smejite, da skupaj preživljate čas v vsakdanjih, preprostih opravkih.

Maminih opravkih.

V opravkih, ki jih Facebook in Pinterest ne slavita. V malenkostih, ki jih večina ljudi verjetno sploh več ne vidi.

Nihče te zjutraj ne vidi v kopalnici, ko se sestavljaš skupaj. Nihče ne vidi sprehodov do in od avta in spet nazaj. Nihče ne vidi kako odštevaš minute do konca službe ali do trenutka, ko pride partner. Nihče ne vidi kako preverjaš stanje na bančnem računu in te skrbi kako boš s preostalim zneskom nakupila dovolj hrane za vse še za ta teden. Nihče te ne vidi, ko moraš z otrokom k ravnatelju, k zdravniku, na obisk k prijatelju, na hobi.

Nihče ne vidi obližev, ki si jih skrbno zalepila na odrgnjena kolena in poljubčkov za lahko noč. Nihče ne vidi perila, ki ga zlagaš in zlagaš in zlagaš. Nihče ne vidi solz, ki se nabirajo v očeh, ko ne zmoreš več. Nihče ne vidi smeha zaradi brezzveznih stvari . Nihče ne vidi kako vsak dan skuhaš, kako si vsak dan počešeš in spneš lase v popoln čop, kako te skrbi za otroke, ko se kot najstniki  potepajo naokoli ali kot dojenčki ležijo z vročino. Nihče ne vidi, da je včasih hiša v popolnem razsulu, ti pa v miru bereš na kavču. Nihče ne vidi tvojega pogumnega nasmeha, ko še sama ne veš, če boš zmogla.

Vse te stvari so pomembne.

To so tiste majhne stvari, ki se seštevajo in seštevajo.

Te stvari so dovolj.

Seveda, draga mama, tudi jaz sem ujeta v prepričanju, da moram biti super mama.

Ampak v resnici super mame ne obstajajo. Obstajajo pa prave mame. Tiste mame, ki priznajo, da nimajo vsega na svojem mestu, ampak se trudijo naprej. Mamice, ki jih vsake toliko vloga mame preraste in se včasih, kot ti in jaz, izgubijo v svoji vlogi. Mamice, ki ne dosegajo vedno družbeno določenih uspehov.

Materinstva se ne meri po navidezni popolnosti. Mama je oseba, ženska, prav takšna kot ti. Ima otroke, ki jih ljubi z vsem srcem, čeprav jo včasih spravijo ob živce. Bori se, daje, moli, dela, ne obupa, niti, ko bi to najraje storila.

Taka je kot ti. Danes. Jutri. Včeraj.

Jaz pravim, da je to dovolj.

Več kot dovolj.

Čudovita si.

Prevedla: Anja Oman

Original: http://findingjoy.net/why-being-mom-is-enough/#.Vvo74fl94dV