PRVI RAZRED ali ŠOLA NI ŠALA

Za nami je prvi mesec prvega razreda. Kaj se je spremenilo, kako poteka preskok iz vrtca v šolo, kakšne prilagoditve so potrebne za družino in ali je prvi razred res tako grozen? 

Če uporabim Ninine besede, ki jedrnato povzamejo vse naše občutke po prvem mesecu prvega razreda: “Mami, ko sem bila v vrtcu, mi ni bilo mar, kdaj je vikend. Zdaj pa, če ni vikend, bi se najraje brcnila.” Seveda gre le za izraz utrujenosti in navajanja na koncept časa, ki ga otroci v vrtcu še nimajo. V resnici pravi, da ji je šola bolj všeč od vrtca, da je veliko bolj zanimiva in tudi, ko jo pridem iskat, je vedno nasmejana in navdušena nad vsem, kar so v šoli počeli. Ampak, res je, da sedaj vsi veliko bolj občutimo vikende.

RAZLIKA MED VRTCEM IN ŠOLO

Največja razlika se mi zdi v organizaciji in intenzivnosti tedna. Če smo prej hodili zjutraj najprej skupaj v vrtec in potem, kadarkoli se mi je pač zdelo, iz vrtca, kakšen dan celo sploh nismo šli v vrtec… se sedaj vse vrti okoli šolskega urnika. Nino peljemo v šolo in pridemo iskat ob določeni uri, nič prej, nič kasneje. In tako sedaj hodi v vrtec tudi Ian.

Naš teden je zaradi tega dosti bolj organiziran, pa tudi bolj intenziven, saj se moramo ur natančno držati in ni več prostora za sestanek “ki se je malo zavlekel”. Zjutraj moramo tudi pojesti zajtrk (prej ga je jedla v vrtcu), v kratko popoldne pa moramo natrpati čas za igro, druženje, počitek in branje/domače naloge/pogovor o šoli. V veliko pomoč nam je dobra organizacija otroške sobice in tale ura! Ta je res čudovita!

JE ŠOLA RES TAKO TEŽKA

Nad našo šolo sem zelo navdušena. Organizacija, ideje, profesorji, zaenkrat vse odlično. Ne morem oceniti, kako je vsem prvošolčkom, lahko pa povem, da Nini ni naporno to, da se učijo, da sedijo, da poslušajo. Bolj kot težko, ji je naporno to, da je vse skupaj zelo intenzivno, česar iz vrtca seveda ni vajena.

Prvi mesec je imela nekaj kriznih trenutkov, ker sem jo poleg šole vpisala na dve šolski popoldanski aktivnosti in (že tretje leto) hodi 2x tedensko tudi na plesne treninge. To, da je morala iz šole še nekam, ji je bilo malce veliko. In čeprav je vedno imela več popoldanskih aktivnosti in si je noro želela vse obiskovati, sem se odločila, da jo iz ene izpišem. Razlika je bila ogromna, čeprav si ne bi nikoli mislila, da ena ura na teden naredi tako razliko.

Po prvem mesecu, ko se je navadila na ritem in po ukinitivi ene od popoldanskih aktivnosti, je veliko lažje in je popoldan spet polna energije za tisto, kar tak otrok zares potrebuje: igro! 

ŠOLA NI ŠALA

Šola res ni šala, veliko stvari se spremeni. Ne na slabše, sploh ne, samo na drugače. Vse skupaj je malo bolj resno in odlična priprava na življenje z urejenim in jasnim urnikom, kjer si je čas potrebno dobro organizirati. Časa za igro je še vedno dovolj, ne smemo pa pozabiti tudi na počitek.

Po prvem mesecu šole, smo super. In vsi predhodni strahovi se počasi razblinjajo. Vse skupaj me spominja na nosečnost, porod in vzgojo: “Ja, zdaj je ok, počakaj da…! Takrat pa postane težko!” Ok, saj ne morem reči, da je res vedno lahko, ampak tudi pa ni tako hudo, kot vsi vedno strašijo. Zdaj pravijo, da naj počakam na drugo polovico leta, da takrat pa bomo že videli. Tako da se javim takrat. Upam, da spet s pozitivnim sporočilom in tolažbo, da ni tako hudo, samo drugače.