Porodna zgodba: Prihod Julije

Moja celotna zgodba je obarvana na temo covid-19, saj se je dogajala ravno v vmesnem obdobju (11.7.) med razglašenima pandemijama. Porod 2020 v Porodnišnici Trbovlje.
Ker je bil že prvi sin ob rojstvu pravi korenjak in imel glavo obsega 38(!), moji boki pa niso prav široki, sva se z ginekologinjo dogovorili, da bo tudi drugi porod sprožen okrog 38.tedna. Tisto sredo prej, sem imela CTG pregled, kjer mi je začudeno povedala, da sem že 4cm odprta in da lahko kar ostanem in grem rodit.
Po prvem začudenju sem ji vseeno povedala, da imam doma še malega fantka, ki me mora pred porodom še kaj videti, zato sva se dogovorili, da pridem naslednji dan. Zjutraj sem si vse spakirala in mirno odkorakala v porodnišnico. Ko sem prišla, so me obvestili, da ker je imel partner na ponedeljek povišano temperaturo kljub negativnem covid testu ne sme prisostvovat pri porodu.
Moj odločen »tega se pa ne grem«, mi je kupil še nekaj dni, da partner preboli prehlad in lahko v ponedeljek pride zraven. Zadnje besede so bile: »Ampak v ponedeljek vas pa ne spustimo več domov!«.
V soboto v novicah preberem, da je bil en od osebja v porodnišnici pozitiven. Edina moja misel je bila: »V ponedeljek bodo spet prepovedali prisotnost partnerja pri porodu!«. Sestra se je pošalila naj grem pa danes rodit, preden zaprejo. In to sem resno vzela. Klicala v porodnišnico in si izmislila, da me nekaj špika in tišči in če se lahko pridem pokazat. Ob 12.30 sem bila že tam. Glede na to, da sem imela predvideno predrtje mehurja na ponedeljek so mi seveda kar takoj, brez kakšnih znakov na CTG odprli karton in rekli: »Gremo rodit!«.
Mirno so me pospremili na oddelek, kjer sem izpolnila vse formularje. Ob 14.00 so mi predrli mehur in počasi sem poklicala partnerja, da pride. Moji rahli popadki so se pričeli sami od sebe in ob 15.30 me je vprašala ali želim rodit naravno samo s svojimi popadki ali mi dodajo umetne. Moj odgovor: »Vzamem vse in še ultivo, sam da bo čimprej konec.«
Dogovorili sva se, da mi ob 15:45 dodajo sredstvo za ojačanje popadkov, vmes pa pokliče na anesteziologijo, za ultivo. No, ultiva ni nikoli prišla, ker je bila ob 16.15 moja Julija že zunaj. Sicer sem imela potem nekaj težav s krvavitvijo ampak nič resnejšega. Na mojo srečo se Julija ni izkazala kot bratec ampak je z »lepimi« merami 3290g I 53cm I 33cm brez težav prišla na svet, tudi presredka mi niso rezali, sem pa dobila en manjši šiv.
Kljub temu, da obiski niso bili dovoljeni, nisem bila pretirano razočarana. Mleko sem imela na presenečenje osebja že takoj, ko se je rodila, dobili pa sva svoje tri dni miru ena na ena preden sva skupaj prišli v naš najlepši družinski kaos.
Laura
Več porodnih zgodb prebereš: TUKAJ
Komentiraj