Porodna zgodba: Pred dvema letoma

Kdaj je bolje pisati porodno kot na dan poroda, ki se je zgodil 2 leti nazaj?

Moja porodna zgodba se začne pred vsemi popadki, odteklo vodo itd. Moja porodna se začne v soboto, 2.2.2019, ob 3h zjutraj, ko sem se spravila genaralno čistit omare, ker mi nekaj ni dalo spati. Kot da bi slutila, da se bo tekom dneva nekaj začelo dogajati.

Šla sem spat ob 6h zjutraj za cca. 3 ure, preden me je zbudilo močno zimsko sonce.

Dan je potekal  kot vsak, le bolj utrujen, tudi otrok je bil bolj umirjen ta dan, s prijateljicami smo se preko messenger pogovorov še hecale, da bi šla lahko počasi rodit .

Ob cca 17.uri sem si zažela toplega tuša in tik preden sem hotela z nogo stopit v tuš, se je iz mene vlil slap, bila je plodovnica. Ker sem bila prvič mamica, sem vprašala prijateljico kar prek messengerja, če je to to. In je bilo. Odtekla voda a brez popadkov.

Ker so nam na materinski šoli povedali, da se je po odtekli vodi priporočljivo kar odpraviti v porodnišnico, sem se okrog 17.30 s prijateljico odpravila proti ljubljanski porodnišnici, z vznemirjenjem in pričakovanjem, da bom kmalu v rokah držala svojega sinka.

Na sprejemu v porodnišnici so naredili pregled ter me namestili na oddelek, kjer sem skupaj še z dvema puncama čakala, da se začnejo popadki. Popadki so se začeli okrog 11. ure zvečer, na 5-7 minut in so trajali do 3.ure zjutraj, nato so se zgostili na 3 minute ter tudi časovno trajali dlje, okrog minute in pol v kosu.

Nočna dežurna zdravnica je naredila pregled ter se odločila, da sem pripravljena za porodno sobo, do kamor sem komaj prišla, saj so bili popadki tako močni, da so mi noge kar klecale.

Po prihodu v porodno sobo sem se udobno namestila, podpisala za epiduralno, ki mi jo je anasteziolog prišel vstavit nekaj minut zatem, in nato zaspala in spala do 9.20, z vmesnimi prebujanji za pregled. Luksuz, vam povem (haha).

Ob 9.20 me je babica zbudila in rekla, da je čas, da pride moj fantek počasi na svet, ker mu je rahlo začel padati utrip, zmanjšali so mi epiduralno ter vstavili umetne popadke, in tako se je 3.2.2019, ob 9.35 rodil zame najlepši fantek tega sveta, moj mali-veliki zakladek, moj N.

Takoj sem ga dobila na prsa pod spalno srajcko, porodila posteljico in 10 minut kasneje, ko je popkovnica nehala utripati, sem jo sama prerezala. Bila sem presrečna, bil je tako popoln, tako zelo moj. V trenutku sem vedela, da bom uspela vzgojiti tega fantka, pa čeprav sama, vedela sem da zmorem, da oba zmoreva.

In danes ta fantek praznuje že 2 leti in mami joče že cel dan, ker čas prehitro mineva in se hkrati veseli prihodnosti z njim. Vse najboljše princ moj!

Moja zgodba se od drugih malce razlikuje tudi zato, ker posteljice po porodu nismo zavrgli, ampak je prišla ena punca ponjo, jo pri sebi doma posušila ter iz nje naredila hormonske kapsule, ki pomagajo za uravnavanje poporodnih hormov ter zelo uspešno preprečujejo oz. zmanjšajo tveganje za poporodno depresijo, če je mama morda  nagnjena k temu. Dobila sem kapsule čez nekaj dni. Jemala sem jih prve 4 mesece in pol in imam samo pozitivno mnenje.

To je moja oz najina porodna zgodba, ni klasična, je malce posebna na svoj način, kot je posebna zgodba vsake mamice.