Moja izkušnja z doulo

Doula? Kdo je to? Kaj dela? Zakaj jo potrebujem? Gre za metanje denarja skozi okno? Nobene ne poznam, ki bi najela doulo, moram biti jaz neka izjema? Vse to so bila vprašanja, ki sem si jih zastavljala, ko sem se odločala ali jo naj najamem ali ne. Izkazalo pa se je, da je bila to najbolj dobra “investicija” v nosečnosti.

Moja doula mi je pomagala med nosečnostjo, med porodom, pokličem pa jo lahko še zdaj, ko imam sinka že 3 mesece pri sebi, vedno bo pomagala z nasveti. Med nosečnostjo je bila ona tista, ki me je, poleg partnerja, bodrila, pomagala z nasveti, me pripravljala na porod, s pogovori in toplimi besedami. Ona je bila tista, ki je uredila srečanje v porodnišnici, ki sem jo izbrala za svojo. Z mano in partnerjem je šla na ogled, bila z nama na njihovem predavanju o dojenju in najpomembneje, bila je z mano ob porodu. Vseskozi je bila v bližini in čakala na klic, da se je začelo. Prišla je v porodnišnico in me masirala, ko sem bila že cela zaležana in me je od ležanja že vse bolelo (v 28. tednu se je nosečnost namreč zakomplicirala in sem preležala tri tedne v ljubljanskem UKC-ju). Med popadki je točno vedela na kateri del telesa pritisniti, da bo bolečina bolj znosna, pri izstisu mojega otroka je bila ona tista, ki me je bodrila. Ker je bil porod nepričakovan, prezgoden partner ni utegnil priti pravočasno. Prav zaradi tega žal nisem rodila v izbrani porodnišnici. Se je pa uresničila vsaj ena želja, to je želja po naravnem porodu. Čeprav ni bil čisto naraven, ker je bilo potrebno predreti mehur, zavrnila pa sem vsa protibolečinska sredstva. Zopet je pomagala doula. Ona je bila tista, ki mi je povedala, kaj mi želijo dati, ko je babica proti meni prišla z masko in govorila: “Bova malo dihali gospa?” Njihovega strokovnega izraza seveda nisem razumela, zato pa mi je doula povedala po domače, da gre za smejalni plin. Med popadki mi je najbolj pomagala njena nežna masaža, pritiski na križ, menjavanje toplih in hladnih obkladkov in njene tople besede, mrmranje. Bila sem tudi zelo žejna, babice pa ti seveda rečejo, da ne smeš piti, če pa že pa zelo malo. Jaz pa sem bila žejna, žejna, žejna. Pa je bila zopet doula tista, ki mi je dala vodo. Pomagala mi je držati noge, ko je bilo potrebno potisniti. Skratka bila je z mano, če je ne bi bilo bi bila sama med tistimi tujimi ljudmi, bilo bi me strah, tako pa sem se počutila varno, z njo ob postelji.

Doula ni samo porodna spremljevalka, postane tvoj zaupnik, prijateljica, med vama se splete posebna vez, zaupanje in žal bi mi bilo, če je ne bi bilo ob meni. Vse bi bilo dosti težje.

 Mamica malega Taia <3