Ko v roke prvič stisneš svojega novorojenčka, si ne moreš kaj, da si ne bi mislil kako zelo krhko in nežno bitjece nosiš v naročju. Male nogice, ki so skoraj popolnoma pri miru, zaprti učki, ki ti, ko se odprejo, pomenijo cel svet, mali nosek, lička in male rokice, ki edine s svojim trdnim oprijemom kažejo kako zelo odvisne so od tebe. Mala nedolžna krhka štručka, ki brez tebe ne zmore ničesar. 

Počasi minevajo dnevi in začnejo se prvi premiki. Sprva nenadzorovani, in potem čedalje bolj namerni in odločni. Prvi obrat, prvi prijem igračke, prva nogica v ustih, prvo puzenje, prvo sedenje, prvo kobacanje, prvi dvig in opori in prvi samostojni koraki. Celotna človeška evolucija prav pred tvojimi očmi. Vsak mejnik tako pomemben, tako poln čustev. Uspelo mu je! 

Starši si v želji, da bi naš dojenček čimbolje napredoval, prebiramo o raznih vajah, ki spodbujajo gibalni razvoj, se udeležujemo raznih telovadb in sploh želimo pospešiti napredovanje. Vse to je super za zabavo, v resnici pa dojenček za svoj gibalni razvoj v resnici potrebuje samo trdo podlago in varen prostor. Pa je to res dovolj?  

Ni. Poleg prostora za gibanje, moramo starši poskrbeti tudi za zdrav vnos hrane, vitaminov in mineralov. Med njimi je eden najpomembnejših vitamin D. Pomanjkanje vitamina D vpliva na moč mišic in kosti, na razvoj alergij in v življenju do raznih imunskih in celo psiholoških bolezni. Dodajanje vtega itamina dojenčkom je zato že leta ustaljena praksa. In čeprav se tudi tukaj, kot je to danes v navadi, mnenja krešejo, je to ena od stvari za katere sem se odločila, da jo bom kar upoštevala. Pri obeh otrocih. Vitamin D je za naše telo koristen, za nebogljeno dojenčkovo, pa še toliko bolj. 

Ker je tisti D vitamin na recept pri Ianu sprožal krče, sva hitro presedlala na Wayo. Waya D3 kapljice s probiotikom, mu ustrezajo. Ko sva jih začela jemati, so čez kakšen teden ali dva tudi krči ponehali. Kombinacija Vitamina D3 in probiotika se mi zdi odlična zamisel in vesela sem, da lahko o tem ozaveščam naprej. 

Ian je danes star malo več kot 8 mesecev. Ne vem kam tako zelo hiti. Njemu izgleda ni nihče povedal, da je človeška evolucija trajala dooooolgo časa, ne pa, da en dan se kobacaš, naslednji pa že stojiš. Njegove rokice in nogice hitijo v vse smeri, jaz pa ga komaj dohajam. Psihično in v srcu.

No, če že mora iti, naj na pot odide preskrbljen in močan. Jaz pa bom vedno tukaj, čakala, da zleze nazaj v moj objem. 

 

Objava je nastala v sodelovanju z Waya Slovenija <3 

 

 

Poglej tudi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PRILJUBLJENE OBJAVE