KAKO IZBEREMO PRAVO KNJIGO ZA OTROKA?

Starši svojim mazicam želimo, da bi postali odgovorni, dobri, razgledani, prijazni, sočutni, pošteni, napredni, vodilni, uspešni. Vpisujemo jih v razno razne krožke, jih vozimo na delavnice, spodbujamo hitro učenje tujih jezikov in motorične sposobnosti. Vse to je super in zahteva veliko časa (pa tudi denarja) in, ko nam je težko, se tolažimo s tem, da vlagamo v otrokovo prihodnost. To je res in vsa čast staršem! Ampak pozabljamo na tisto najbolj prvinsko obliko učenja, spoznavanja sveta, ki otroku nudi vrhunsko osnovo, ki ne zahteva denarja, zahteva le čas, nas in otroka; PRIPOVEDOVANJE PRAVLJIC.

Predstavljajte si, da bi imeli čarobni napoj, ki bi otroke pripravil do tega, da bi mirno sedeli in poslušali; to bi hkrati spodbudilo njihovo domišljijo in razširilo besedni zaklad ter s tem še dodatno razvilo zmožnost vživljanja v življenje drugega in sočustvovanja, kar tudi okrepi otrokovo zaupanje in mu omogoči, da pogumno in samozavestno pogleda v prihodnost. Takšen čarobni napoj dejansko obstaja: to so pravljice, ki jih pripovedujemo ali beremo našim otrokom. Pouk pripovedovanja zgodb je najvišja oblika poučevanja.
Ko se odločimo, da bomo otroku brali pravljice, se pojavita prvi dve vprašanji

1.) KDAJ je otrok ”dovolj star” za pravljice?
2.) KATERA KNJIGA je primerna za starost mojega otroka?

Odgovor na prvo vprašanje je: Začnite že v času nosečnosti. Številne raziskave so potrdile, da otroček v trebuhu pravljice (ali pesmice) posluša in se jih spomni še do 4 mesece po rojstvu (O tem sem več pisala v članku Ali lahko izbor glasbe v času nosečnosti vpliva na razvoj vašega otroka? ). Začnite torej takoj. Ko dojenček dopolni 4 mesece in je že sposoben držati stvari v roki, mu ponudite mehko knjigico iz blaga ali tisto za v vodo. Pripovedujte mu kaj je v knjigici naslikano. Dojenček bo knjigico seveda nesel v usta, ampak čez čas bo postal pozoren na slike in vaše besede ob njih. Naslednja stopnja naj bodo kartonke in zvočnice. Velike slike in zvoki bodo pritegnili otroško pozornost in zanimalo jih bo kaj sledi. Ko boste presodili, da je vaš otrok dovolj zrel za slikanice, začnite z njim v naročju listati slikanice (nekateri so tega sposobni že pri 9. mesecih, nekaterim postane zanimivo kasneje). Predlagam vam, da določite čas v dnevu (npr. pred spanjem), ki je namenjen listanju in prebiranju knjigic. Med prebiranjem pravljic se starš in otrok močno zbližata. To je čas namenjen le vama. Skupaj potujeta po različnih svetovih in s tem vzpostavljata intimno vez zaupanja. Opomba: Če otrok očitno ne želi sodelovati, odriva vse knjige in ne želi sedeti v naročju, poizkusite s pesmicami in verzi (Biba buba baja…).

Odgovor na drugo vprašanje smo do mere dobili že pri odgovoru na prvo: začnemo postopoma. Na začetku samo slike (in veliiiko našega govorjenja), kasneje knjige z malo besedila in tako postopoma do celih pravljic. Teh knjig je na tržišču en kup. Kako izbrati tisto pravo? S tem se ukvarjam že kar nekaj časa. Včasih kupim slikanico in jo hoče moja mala listati ves dan in se ne naveliča. Drugič prinesem slikanico, ki je Nina še pogleda ne. To se bo dogajalo tudi vam. Vseeno pa obstajajo neke smernice, ki so nam lahko v pomoč:
– Zlata hruška (Mestna knjižnjica Ljubljana vsako leto izda seznam knjig, ki po vsebini in izvedbi izstopajo in si tako pridobijo naziv kakovosti). http://www.mklj.si/zlata-hruska
– Otrok naj gre v knjižnico ali knjigarno skupaj z vami in si knjigo izbere sam (kmalu boste dobili občutek katere knjige ga zanimajo in katere ne
– Knjigo si najprej izposodite in jo kupite šele, ko boste videli, da je otroku všeč.
– Pomembno je, da ima knjiga velike, lepe in barvne slike, ampak malo preglejte tudi besedilo (ne tržišču je kar nekaj zelo slabo prevedenih knjig z nepravilnimi slovničnimi strukturami, nejasno vsebino. Temu se poizkusite izogniti in izbirajte knjige, ki imajo dobro vsebino in bogat jezik).

Preberi še: KAKO BEREMO PRAVLJICE