Z Nino najraje preizkušava nove stvari. In ko sva morala oba s partnerjem zaradi službenih obveznosti v Maribor, sva to hitro spremenili v pravo dogodivščino! Maribor mi je že od nekdaj zelo pri srcu in vsakič, ko se le ponudi priložnost, ga z veseljem obiščem! Očitno se je moje navdušenje preneslo tudi na Nino, saj tako pridna kot v Mariboru ni nikoli nikjer.

Moj načrt je bil, da jo odpeljem v park in da se sprehodiva malo po centru, a se je vreme odločilo drugače. Mraz in dež. Hmm, kaj pa zdaj? Europark! Nisem ravno ljubiteljica nakupovanja, a v Europarku se mi zdi, kot da sem prišla v neko čarobno deželo prekrasnih oblek in drugih potrebščin, ki jih ne morem dobiti nikjer drugje na svetu 🙂 Pa nisem še ugotovila od kod ta občutek :).

Tam sva bili takoj ob odprtju. Najprej sva se malo sprehodili po trgovinah, nato pa sva odkrili meni prej neznano čarobno deželo! Kaj takega še nisem videla in kot kakšen majhen otrok sem se z Nino zapodila k odkrivanju čudes.

Igralnica že od zunaj izgleda čudovito.

Kje naj sploh začneva? Palčki in zmaji in hišice in čarovnice in netopirji in govoreče drevo in duhci in tobogani in žogice in… VAU!

Pravljična dežela.

Zapodili sva se v hiške. V vsaki čaka kaj novega. V eni se nad tabo pojavijo (z zvokom in sliko) netopirji, v drugi lahko igraš na bobne, v tretji trkaš na vrata in ti strese tla pod nogami, v četrti igraš na orgle in tako naprej in tako naprej 🙂

Tresoče stopnice in bobni.
Orgle.

 

Škratov vodnjak s tombolo.

V eni od hišk se skriva govoreča sova. Prav takšna kot so bile včasih Are 🙂 Se jih spomnite? ”Jaz sem Ara, kako pa je tebi ime?” No, samo da ta sova nima jajčk presenečenja. Nina se je kar lep čas pogovarjala z njo. In bila je prepričana, da je to prava govoreča sova.

Pri izhodu iz hišk naju je presenetilo veliko govoreče drevo. Pove ti celo svojo življensko zgodbo. Nini ni bilo preveč všeč, jaz pa sem pozorno poslušala in izdahnila vsakič malo glasnejši ”VAUUU”, ko se je iz drevesne votlinice prikazala sova ali ko je izza drevesa pokukal medved ali ko je gosenica pomigala po veji.

Čarobno drevo.

Poleg škratje dežele stoji veliko plezalo z zmajevskimi tobogani. Nina se je najprej malo bala plezanja in spuščanja po zaprtih toboganih in se je raje igrala v predelu s pisanimi žogicami.

Juhuhuhu!

V igralnico so prišli še drugi otroci in kmalu so vsi skupaj noreli vsepovsod. Ninin strah se je polegel in povsod je je bilo polno. Medtem ko so se otroci res noro zabavali, sem se zapletla v pogovor z zelo simpatično mamico. Čas je prehitro minil!

Takoj po spustu.

Čas za odhod. Definitivno še prideva! In sva. Tudi v drugo, dva meseca kasneje, je bilo isto zabavno in na najino srečo sva srečali spet prav tisto isto simpatično mamico in njenega sinčka. Spet smo se imeli zelo zelo lepo. Če si na kakšen deževen dan torej zaželite prave male dogodivščine, je igralnica v Europarku pravi naslov! Mamina maza 100% priporoča! 

Preden odideva, pobobnam v slovo 😉

 

OBJAVA NI SPONZORIRANA!

Mamica 5 letne navihane Nine in dojenčka Iana, blogerka, podjetnica in inštruktorica Plesnega pilatesa. Želim si, da bi na Mamini mazi vsaka mamica našla oporo, podporo in ljubezen, ki jo lahko med sabo nudimo le mamice.



Poglej tudi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja