Mamina maza preizkuša… ČAROBNI ROJSTNI DAN

Verjetno prav vsaka mama ve, kako poseben dan je za vsakega otroka rojstni dan – oziroma natančneje – dan, ko rojstni dan praznuje. Pri nas se dneva, ko bo rojstnodnevna zabava vsi veselimo že kak mesec vnaprej, saj je to dan, ko povabimo vse najbližje prijateljčke (skupaj s starši) in naredimo en velik piknik.

Imamo to srečo, da oba moja otroka praznujeta poleti in zato je piknik najboljša varianta – otroci se znorijo zunaj na travi, napihnemo kak bazenček in ga napolnimo z vodo, pa kup balonov in dobrote na mizi in dan je popoln. Tako je bilo prva tri leta, ko je praznovala moja princeska, za četrti rojstni dan pa sem ji vseeno želela pričarati še kakšno posebno presenečenje. Razmišljala sem o tem, kaj bi to bilo – o kakšnem tematskem rojstnem dnevu, kakršnega vedno organizira moja prijateljica, a ko sem pomislila, koliko dela ima s pripravo vseh rekvizitov in igric, me je navdušenje minilo.

Kaj torej pripraviti, da od mene ne bo zahtevalo prav veliko organizacije, hkrati pa bo popestrilo zabavo? »Najemi napihljiv grad,« se je glasil predlog druge prijateljice, pa se mi je zdela zadeva malce predraga, pa še prostora za tak grad na našem vrtu nimamo. Nekaj mesecev pred rojstnim dnevom, pa sem dobila zmagoslavno zamisel.

Z mojo deklico sva si ogledali predstavo Pepelka v izvedbi Čarobne dežele in bila je navdušena. Na moje presenečenje jo je še bolj kot Pepelka v plesnih čeveljcih in baletni oblekici navdušil čarovnik, o katerem je govorila še dneve in dneve. Jaz sem seveda takoj po predstavi začela raziskovati, katere predstave bi si v okviru Čarobne dežele še lahko ogledali in med brskanjem po njihovi spletni strani sem odkrila podatek, da čarovnika lahko najameš tudi za otroško rojstnodnevno zabavo. Moje težave so bile v hipu rešene in sklep sprejet! Naš rojstni dan bo letos popestril čarodej Matej!

Najprej sem razmišljala o tem, da bi častnega gosta zabave prihranila za presenečenje, a sem se odločila, da hčerki povem vnaprej in imela sem prav, ko sem videla, da se je njeno veselje na ta račun začelo že toliko prej in je bilo pričakovanje zabave še toliko večje. Prav tako so se veselili vsi povabljenci (da nas bo zabaval čarovnik, sem napisala na vabila), ki so Mateja koooomaj čakali.

Tudi jaz sem imela še en razlog več, da sem se veselila svoje odločitve – v lanskem izjemno deževnem poletju tudi vikend, ki smo ga za praznovanje izbrali mi, ni bil izjema. In če smo še dopoldan optimistično obešali zastavice in balone na drevesa, smo jih proti popoldnevu snemali z vej in prestavljali v stanovanje. Začenjalo je namreč deževati. In to ne malo. Ko so prišli prvi gostje, je zunaj bila že prava poplava in jaz sem razmišljala le o tem, kam bom »dala« vse povabljene v našem ne ravno velikanskem stanovanju.

A konec dober, vse dobro. Ko so gostje prišli, so se starši nekako razporedili po jedilnici in si postregli s hrano, otroci pa so zdrveli v otroško sobo, odkrivali hčerine igrače in skupaj z njo odvijali darila in se igrali z njimi. Po dobri urici, ko je vse to ravno začenjalo postajati že malce nezanimivo in se je videlo, da bo potrebno nekaj animacije, je na vrata potrkal Matej. Med otroki je završalo in ni jim bilo treba prav dolgo čakati, da se je otroška sobica spremenila v prizorišče za čarovnije. Otroci (in odrasli) smo se posedli kar na tla, Matej pa je začel s predstavo. Naj vam zaupam, da je bila ta tako zabavna, da je krohot premamil tudi tiste starše, ki so sprva želeli predstavo »prešpricati« oziroma jo izkoristiti za malce klepeta s prijatelji, ki jih že dolgo niso videli.

Po prvih desetih minutah, smo se v otroški sobi stiskali čisto vsi in bili smo navdušeni. Najbolj seveda otroci, saj je vestni čarovnik v svoj program vključil čisto vse povabljence – prav vsak je lahko sodeloval v čarovnijah, častno vlogo pa je seveda dobila slavljenka, ki je za svoje »čaranje« dobila še prav posebno nagrado – lepo sliko princeske, ki odtlej krasi njeno sobico.

Ko je čarovnik zaključil, so se še nekaj časa okoli njega mudili prav vsi otroci, ki so se ga hoteli dotakniti, z njim spregovoriti kakšno besedo ali si ga le od blizu pogledati in po besedah staršev, otroci še nekaj časa niso pozabili vseh vragolij, ki so jih doživeli tisto popoldne. Seveda moram med najbolj zadovoljne otroke prišteti prav mojo štiriletnico, ki mi še danes, ko je od poletja minilo že precej časa, pogosto reče: »Ampak mami, čarovnik na moji zabavi je bil pa res super, a ne??«

(objava ni sponzorirana in predstavlja osebno mnenje avtorice Tine G.)