Mamina maza potuje…LANZAROTE, Kanarski otoki, NEKAJ ZA VSAKEGA

LANZAROTE – NEKAJ ZA VSAKEGA

Kanarski otoki so nas »klicali« že dolgo. Večkrat sva z možem razmišljala o njih, pa se kar nekako nisva mogla odločiti, da bi šli. Potem se je z otoka Lanzarote vrnil prijatelj in mi pokazal slike. Odločitev je bila sprejeta skoraj v trenutku.

Dobra stran tega, da potuješ nekam, kjer je že bil nekdo, ki mu zaupaš, je, da nimaš veliko dela z iskanjem prenočišča in podobnega. Prijatelj Peter mi je priporočil apartmaje (za deset dni smo odšteli 300 evrov, bivali pa smo v velikem apartmaju s spalnico, ogromno dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico in teraso) in rent a car (za deset dni neverjetnih 130 evrov), še skok na Ryanair.com, pa smo šli.

Slaba stran potovanja je bila, da smo leteli iz Bologne in to ob šestih zjutraj. Kar pomeni, da smo iz Ljubljane štartali okoli polnoči in to je bilo precej naporno, sploh zame, ker rada spim, pa še v sedmem mesecu nosečnosti sem bila. Ko smo prispeli na letališče, je bilo tam vse še zaprto in ni bil prav prijeten občutek, ko ves zaspan ob pol petih zjutraj čakaš, da boš prišel vsaj do kake kavice. Princeska, ki je bila takrat stara dobri dve leti in pol je vse skupaj odlično prenesla. Ko smo prileteli na cilj, smo na letališču dvignili avto in se odpeljali v Costa Teguise, ki je bila naslednjih deset dni naš dom oziroma izhodišče za raziskovanje otoka.

Ogledali smo si večino znamenitosti, nekaj pa smo jih pustili še za naslednjič. Med drugim smo videli:

Teguise – ljubko vasico v notranjosti otoka, kje smo si privoščili slastno kosilo in se sprehodili po nedeljski tržnici, ki nas je navdušila (vsako nedeljo od 9-h do 14-h).

Plažo Famara, ki je znana po tem, da na njej uživajo surferji in je temu primerno vetrovna. Vseeno smo uživali v plezanju na peščene sipine in dričanju z njih.

Glavno mesto Arrecife, ki je sicer simpatično, ampak nič posebnega. Sprehodili smo se do trdnjave, mami si je privoščila malo šopinga, princeska pa je uživala na veliiikem igrišču v mestnem parku.

Mestece Playa Blanca, ki je precej turistično, a ljubko. Na južnem delu, kjer se nahaja, je bilo v času našega bivanja tudi najtopleje in najbolj sončno, tako da smo si privoščili tudi malce uživanja na plaži (moj dragi pa je celo zaplaval v morju).

Jardín de Cactus – ogromen nasad kaktusov, ki je navdušil vse tri. Kaktusi vseh mogočih oblik in velikosti so res nekaj posebnega in vredni ogleda.

Jameos del Agua – nekakšno vulkansko jamo, ki jo dopolnjujejo podzemni tuneli, znotraj pa so postavili bazen, bar, restavracijo in manjši muzej.

Razgledno točko Mirador del Río, ki se nahaja na najbolj severnem delu otoka in nudi čudovit razgled.

Nacionalni park Timanfaya, kjer se z avtobusom odpelješ po ozkih poteh mimo velikanskih vulkanskih kraterjev in si v tamkajšnji restavraciji lahko privoščiš ribe ali meso, pečeno na vročini, ki prihaja iz notranjosti zemlje.

Cueva de los Verdes oziroma Zeleno jamo, kjer te vodič pelje skozi podzemne tunele. Zanimivo, a z našo Postonjsko jamo se ne more primerjati.

Fundación César Manrique – izjemno hišo umetnika Césarja Manriqueja, ki je zgrajena v petih vulkanskih podzemnih »mehurjih«.

Še namig: vse večje znamenitosti so seveda plačljive, a če hkrati kupiš vstopnice za dve, tri ali več izmed njih, je zadeva cenovno precej ugodnejša.

PLUSI

• Otok nas je navdušil, saj je ogromno za videti, izven sezone pa tudi ni preveč turistov oziroma ne morem reči, da je preveč skomercializiran. Je tudi relativno majhen in zato z avtom odlično obvladljiv.
• Cene so nizke – naješ in napiješ se lahko za manj denarja kot doma, pivo je skorajda zastonj.
• Bili smo v super apartmaju, v odličnem delu mesta, kjer smo imeli minuto do prvih restavracij in lokalčkov, pet minut do plaže in minutko do najbližje trgovine, v kateri smo vsak dan nakupili vse za zajtrk ali večerjo, kosili pa smo večinoma zunaj. Edina slaba stran apartmajev http://www.apartamentosnazaret.com, je, da vode v bazenu ne ogrevajo, kar pomeni, da v njem plavajo le najbolj pogumni.
• Vsekakor je bilo super tudi to, da smo imeli v okviru apartmajev tudi pralni stroj, saj smo s seboj optimistično vzeli malce premalo toplih oblačil in smo jih morali v času našega bivanja tudi oprati, če nismo hoteli okoli hoditi umazani.

MINUSI

• Imeli smo strašno smolo z vremenom. Potovali smo za prvomajske praznike in večji del Evrope (tudi tam, kjer je načeloma lepo vreme – na primer Kanarski otoki, Madeira itd.) je zajel nek hladen val, tako da smo veliko časa preživeli v vetrovkah namesto v kopalkah.
• Zame osebno je minus Kanarcev tudi dejstvo, da je morje tam precej hladno, saj se tudi poleti menda ne segreje preveč.

Za Mamino mazo napisala Tina G. (Objava ni sponzorirana in predstavlja osebno mnenje avtorice.)