36. teden nosečnosti ali JAZ SEM PRIPRAVLJENA!
Porodniški dopuuust!!!! Težko sem pričakovala tale teden, pa ne samo zaradi porodniškega dopusta, ampak ker vem, da je to teden, ko grem lahko brez skrbi rodit in bo vse v redu. To me neskončno pomirja.
Mogoče se komu zdi, da prehitevam, ampak VSE sem že pripravila! Obleke so zlikane (ker v prvo glede spola nisem bila prepričana, sem imela za prvi mesec vse v nevtralni barvi, kar se je super izšlo tudi za prihajajočega člana), torba za v porodnišnico je spakirana, pravtako torba za iz porodnišnice. (Kakooo že oblečeš novorojenčka? :)) Opremila sem se z vsem: pleničke, brisačke za previjanje, Sudocrem za vsak slučaj, aspirator, Angel care, posteljnina, voziček, lupinica. Vse! Tudi nase tokrat nisem pozabila (stara koklja zdaj že ve!). Imam celo zalogo naravne kozmetike (zame), da res ne bom s čim dražila novorojenčka, a bom vseeno dišeča in čista (saj se imaš čas tuširati, a ne? :))
Po eni strani vem vse. O nosečnosti, porodu in poporodnem obdobju pišem, predavam in svetujem že zadnja 4 leta. Poznam vsako podrobnost in imam vse informacije, strokovno podporo, kup znanja, izkušenj… pa vseeno se mi zdi, kot da nič ne vem. Sem zelo neučakana in komaj čakam, da v roke dobim novo štručko, obenem pa vznemirjena, ker vseeno me do tja čaka še pomembna vmesna postaja – porod.
Vsak porod je drugačen in težko predvidiš kako bo potekal, pa naj si še tako zelo pripravljena. Prva izkušnja je bila… hmm… recimo pestra. (Moja prva porodna zgodba) Porod brez protibolečinskih sredstev oz. (nerada uporabljam ta izraz) naravni porod je trajal 6 ur. Bile so zelo intenzivne, če se res lepo izrazim in vem, da sem še nekaj časa govorila, da nikoli več. Pa sem seveda do danes izkušnjo ravno toliko pozabila, da me ni strah. Tudi tokrat se bom prepustila dogajanju in se prilagajala glede na potek. Pomembno mi je, da bova oba z otročkom zdrava in varna, vse ostalo bomo že.
Medtem ko so mnogim nosečkam te zadnji tedni najhujši, so meni najljubši. Preplavila me je neka blaženost, sreča. Komaj čakam in pripravljena sem. Ciljna ravnina, preživela sem tole precej zahtevno nosečnost in vesela sem, da je bila izkušnja takšna, kot je bila. Še nekaj tednov in spet bom občudovala majhen čudež narave: male rokice, male nogice, nosek, lička, obrazek, tisti poseben vonj… Ja, pripravljena sem!
Komentiraj