23. teden nosečnosti in POLOVIČNI DELOVNI ČAS

Zdi se mi, da sem se končno malo ustavila. S psihologinjo sva se nazadnje dogovorili, da odhajam na polovični delovni čas. To pomeni, da namesto 24 ur na dan delam le 12 ur na dan 🙂 Pri s.p.-ju namreč težko rečeš, da si v nekem trenutku nehal delati in boš spet nadaljeval naslednji dan, saj imaš v glavi 1001 stvar, ki tam visi in je ne bo rešil nihče drug, kot samo ti.

Polovični delovni čas tako meni v resnici pomeni, da moram dobro razmisliti o prioritetah v svojem življenju in se lažje odločim, da nekomu rečem NE.

Tako razmišljanje mi sploh ni blizu. Vedno so mi bili všeč reki v stilu: ”Vse se da, vedno lahko, samo željo moraš imeti.” No, zdaj razmišljam malo drugače. Nisem več tako naivna. Želja v nekem trenutku ni več dovolj. Sploh če imaš otroka, družino in če ti zdravje ne dopušča.

Slaba vest me tako malo manj žre, ko izklopim telefon, sem nedosegljiva za poslovne partnerje in ko se ne dogovorim za kavico s prijateljico. Včasih preprosto ne moreš. Ko te je strah, da se boš komu zameril, je najpomembneje, da pri tem ne pozabiš nase. Ko drugim govoriš JA, moraš paziti, da s tem ves čas sebi ne govoriš NE!

Pravijo, da te vsak otrok v življenju nečesa nauči. Mene tale že v času nosečnosti. Brez te nosečnosti se ne bi zavedla na kakšen način živim, kako zelo se ženem čez svoje meje in kako zelo se trudim biti vedno na razpolago. Hvala trebušček, ker si me naučil vsaj malo misliti nase. Oz. nate <3