V prvi nosečnosti sem bila presrečna. Bila sem zdrava, blažena, pomirjena, nežna, ljubeča in neskončno zaljubljena v svoj trebušček, v Uroša, v svoje življenje. Stara sem bila 26 let, preseljena sva bila v novo stanovanje, bila sem redno zaposlena in otročka sem si neskončno želela. Obenem pa sem se počutila tako samo. Kot da nihče na tem svetu ne razume kako se počutim.

Od dobrih prijateljic ni še nobena bila noseča, niti ni o tem razmišljala. Od sorodnikov sva bila midva prvi par v pričakovanju, v službi je sicer bilo nekaj nosečk, s katerimi smo se pogovarjale o tej temi, ampak z nobeno tako osebno, odkrito.

Se mi zdi, da sem se sama odmaknila od vseh. Nekaj sem jim zamerila, pa niti sama nisem točno vedela kaj. Na Facebooku sploh nisem omenjala svojega stanja. Tisti, ki me imajo radi, me itak vidijo in vejo. Tisti, ki me ne vidijo, pa si z mano ne zaslužijo deliti teh najbolj intimnih in srečnih trenutkov. To je meni namreč prva nosečnost (in potem cela porodniška) pomenila. Moja sreča, moji najlepši trenutki. Mi trije. Nikoli ne bom ničesar delila na Facebooku! Moja družina je sveta! (kako se vse spremeni, a ne? ;))

Skozi vse sem šla ”sama”. (Da ne bo krivično do moje družine: vsi so mi stali trdno ob strani, da Urošu sploh ne govorim! Ampak manjkala mi je tista ženska podpora sovrstnic, prijateljic, ki bi doživljale isto kot jaz. Manjkali so mi iskreni nasveti, besede podpore, ljubezen sonosečk.

Mogoče je bil ravno ta občutek osamljenosti vzrok za nastanek Mamine maze. Želela sem biti v oporo nosečkam, ki se ne vejo na koga se obrniti. Začela sem s portalom in predavanji in v treh letih zgradila veliko skupnost nosečk in mladih mamic, ki upam, da vejo, da lahko pri Mamini mazi vedno najdejo dobre in iskrene nasvete, nič obsojanja in veliko podpore.

Na tej poti sem spoznala ogromno čudovitih ljudi. Sledilcev, bralcev, blogerk, poslovnih partnerjev oz. ljudi iz podobne branže. Vsi ti (vi) ste mi po prvih zapisih o drugi nosečnosti pisali pozitivna sporočila, pisemca, celo mini in velike paketke, me spodbujali, me spraševali kako sem in to nosečnost nisem bila niti malo SAMA! Bila sem obkrožena z lepimi mislimi in besedami spodbude, ki sem jih tokrat morda res še bolj potrebovala. Hvala vsem <3

Hvala vsem Mami blogerkam, trgovinicam Ama ama, Bombažek, Okay.si, Baby center, podjetjem Donat Mg, Sava hotels and resorts, Lidl Slovenija, Plesno mesto, Perutnina Ptuj, projektu Ustavi.se, fotografinji Mateji Tamše in vsem bralcem in sledilcem <3 Neskončno sem vam hvaležna, za vedno <3

PREBERI ŠE: https://maminamaza.si/13-najlepsih-ljudi-za-najlepsimi-bozicnimi-darili/

 

 

 

Poglej tudi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PRILJUBLJENE OBJAVE