UVAJANJE GOSTE HRANE – NOVE SMERNICE ali ZAKAJ MAMICE TAKO ZELO “KOMPLICIRAMO”

Uvajanje goste hrane je za vsako mlado mamico lahko precej stresno. Smernice, ki se stalno spreminjajo, trendi, ki so drugačni iz leta v leto, nasveti pediatra, patronažne sestre, prijateljic, mame in tašče, ki si mnogokrat precej nasprotujejo in tisti dobri stari: “Ah, mi smo vse jedli, pa smo čisto ok.” (Ste res?!)

Vse skupaj vodi v nek kaotični krog nenehnega kuhanja in tehtanja in premišljevanja in spoznavanja novih receptov. In ko ravno misliš, da si na dobri poti, se vmeša še super nova smer uvajanja goste hrane na željo otroka ali t.i. »BLW« uvajanje goste hrane in za povrhu še novica, da jajca lahko dodajaš že od začetka uvajanja goste hrane. Aaaaaaaaaaa!!!!! 

Tudi meni se je zgodilo. In to ne samo prvič! Tudi drugič! Ker se je vmes VSE spremenilo! Če je pri Nini veljalo sistematično uvajanje spasirane hrane, ki je šlo lepo po mesecih, z natančnimi navodili kdaj dodati katero vrsto hrane, je pri Ianu veljalo, da od šestega meseca naprej lahko je vse. In to v koščkih. Pa sta samo 4 leta narazen. In spet sem iz uvajanja goste hrane skoraj doštudirala, saj sem tiste vrste mamica, ki želi vse delati tipi topi, po najboljših nasvetih. Prebirala sem knjige, smernice, v slovenščini in angleščini, spremljala skupine, bloge, strokovnjake… ampak zares zares se mi je pa vse skupaj razjasnilo, ko sem spoznala doc. dr. Evgena Benedika.

V sklopu projekta podjetja Fructal, sem se udeležila live pogovora Uvajanje goste hrane, ki so ga pripravili ob lansiranju novih kašic Frutek BIO, in imela edinstveno priložnost govoriti s pravim strokovnjakom (dr. Benedik je zaposlen na Pediatrični kliniki v Ljubljani in predava na Biotehniški fakulteti) in vprašati čisto vse. In sem 🙂 

KAKO IN KDAJ PO NAJNOVEJŠIH SMERNICAH UVAJATI GOSTO HRANO?

Strokovnjaki po vsem svetu so si tukaj enotni. Prvih 6 mesecev priporočajo izključno dojenje oz. hranjenje z adaptiranim mlekom. Ko začne otrok kazati zanimanje za hrano (to je zelo pomembno!) – se steguje proti mizi, ko jeste, si želi prijeti hrano v roke, se oglaša in opazuje pri mizi – začnete z uvajanjem. Najbolje je, da prvi stiki potekajo spontano. Žlička ali dve, najbolje kar ob vašem kosilu.

Začne se z zelenjavo, potem se (po takšnem vrstnem redu) uvaja gluten, jajca, meso, ribe, mleko in mlečni izdelki (ampak mleka ne sme biti več kot 1 dcl na dan!) in na koncu še sadje. Poskušajte z več različnimi okusi in naj vam “neuspeh” ne odvzame poguma. Dojenčki velikokrat na začetku hrano izpljunijo, saj je še ne znajo prenesti do požiralnika. Dojenje in pitje po steklenički namreč zahtevata drugačne gibe z jezikom kot hranjenje z gosto hrano. Torej; Počasi, brez pritiska, takrat ko jeste in predvsem, z užitkom! Nikamor se vam ne mudi. 

BLW (Baby led weaning) ALI KAŠICE? 

Uvajanje goste hrane s koščki, je poseben izziv. Načeloma je ta metoda otrokom bolj zanimiva, prinaša tudi veliko pozitivnih učinkov (otrok se prej nauči gristi in požirati večje koščke, raje je, spozna več različnih okusov, se bolj zabava med samim hranjenjem, dodatna animacija ni potrebna…).

Prinaša pa ta metoda tudi nekaj skrbi: Se bo otrok zadušil? Ne bo, ampak morate pa biti zelo pozorni, da je pripravljena hrana ravno prav mehka in trda, da ni nevarno, da bi se zataknila otroku v grlu. Preden date otroka spat, preverite, da nima v ustih ostankov hrane. Ali bo otrok pojedel premalo? Pri BLW metodi poje otrok manj, kot bi pojedel s kašico, saj za grizenje in goltanje potrebuje občutno več časa. Ker se otrok ob uvajanju načeloma še doji oz. hrani po steklenički, to ni problem. Sčasoma pa bo hranjenje s koščki usvojil do te mere, da bo tudi tako pojedel dovolj. Jaz sem kombinirala blw in kašice, ker mi je to najbolj ustrezalo. In Ianu 🙂

VEGANSKO, JAJCA, GLUTEN, MLEKO, MED, OLJE, VODA, SOL in SLADKOR

Dr. Benedik pravi, da se jajca lahko uvedejo takoj po zelenjavi in to tudi priporoča, saj so jajca polna beljakovin. Prav tako ne priporoča veganskega prehranjevanja pri dojenčku. Meso vsebuje pomembne beljakovine, ki so ključne za otrokov razvoj. Gluten se uvaja postopoma, s polnovrednimi žiti. Vodo oz. nesladkan čaj začnemo dodajati ob uvajanju goste hrane. Lahko po žlički in čimprej tudi kar iz kozarca. Med šele po enem letu. Hladno stiskano olje dodajamo že pri prvih kašicah, eno žličko na že pripravljeno kašico. Olja ne segrevamo. Sol in sladkor odsvetuje tudi po dopolnjenem enem letu, saj ne vsebujeta nobenih ključnih hranil.

Jaz sem začela zelo hitro kuhati za vse v istem loncu. Malo popražila na vodi, nisem dodajala soli, samo blage začimbe, na koncu žlička hladno stiskanega olja. Z Urošem si po potrebi malo dosoliva, ampak nama je kar nekako ušlo iz navade. Hrana je tudi brez soli izvrstnega okusa, če dodaš prave začimbe. A o tem v drugem prispevku.

PREDPRIPRAVLJENE KAŠICE

Pri Nini se mi je zdelo, da če bom kupila Frutek oz. podobno kašico, da sem najslabša mama na svetu. Pri Ianu vem bolje. Ko sem se malo poglobila v to kako so kašice za dojenčke narejene, kje dobivajo sestavine in kako kašice pripravljajo, sem bila iskreno presenečena nad tem kakšen nadzor kvalitete je v ozadju. Začne se že pri zelenjavi oz. sadju, ki mora za otroške kašice ustrezati veliko strožjim standardom, kot zelenjava in sadje, ki nam je na voljo v trgovini. Torej brokoli za nas in brokoli za dojenčke sta dve popolnoma različni stvari. Strog nadzor je tudi pri sami pripravi kašic in redno se preverja ustreznost kašic po vseh EU standardih.

TEŽAVE PRI UVAJANJU, VSAKO LETO NOVE SMERNICE IN ZDRAVA PAMET 

Seveda lahko pri uvajanju naletimo na kup težav. Otrok lahko zavrača hrano, ne pridobiva na telesni masi, je nejevoljen, meče hrano po tleh, se z njo maže po laseh (to je imela Nina neskončno rada)… Vse to privede do stresa, ki doleti predvsem mamico. Povrhu tega se smernice z novimi dognanji stalno spreminjajo in mamice se znajdemo v začaranem krogu kuhanja in utrujenosti. Zares vas razumem! Tudi sama sem se v prvo znašla tam. V solzah, ker Nina ni pridobivala dovolj na telesni masi, pod stresom, ker si je hrano raje mazala v lase, kot jo okušala z usti, v razcepu med tem, kaj sem čutila, da je prav in vsemi smernicami. Takrat se obrnimo na zdravo kmečko pamet. Na svoj občutek. Hrana je nekaj, v čemer moramo uživati. Jemo z očmi in usti, da dobimo energijo, smo zdravi in rastemo (no, bolje je, če rastejo samo otroci ;)).

Ko naletimo na težavo poskusimo;
– hranimo dojenčka takrat, ko jemo sami. To je druženje ob mizi ob zdravem obroku. Z užitkom.
– ponudimo mu različne okuse. Vztrajajmo. Dodajajmo začimbe in različne barve. Če ne gre s kašico, poskusimo s koščki (previdno!)

• kuhamo raznoliko, iz lokalne pridelave. 
• Poslušajmo sebe in svojega otroka. 
• Ne pustimo stresu, da se nas dotakne. Počasi, saj imamo čas. 

ZAKAJ MAMICE TAKO KOMPLICIRAMO? 

Vsaka mamica želi za svojega otroka le najbolje. Zato se morda navidez zdi, da “kompliciramo”. In včasih se nam to res zgodi. A vse zgolj in samo zaradi neskončne ljubezni do svojega otroka. Zato nam prosimo ne pridigajte in nas ne obsojajte. Trudimo se po svojih najboljših močeh, da bi sledile vsem smernicam in otroku zagotovile optimalen razvoj. Namesto: “Ah, kaj kompliciraš, včasih smo…”, bomo vesele, če rečete: “Huh, tole je pa res kar zalogaj. Kako ti lahko pomagam?” In vse skupaj bo tisočkrat lažje. Hvala.

Posnetek pogovora si lahko ogledate TUKAJ:

Foto: Anže Mulec
Zapis je nastal v sodelovanju s podjetjem Fructal d.o.o. Najlepša hvala za super izkušnjo in novo znanje!