Uporaba posteljice po porodu
Posteljica je organ, ki se med nosečnostjo razvije v maternici in skrbi za dovod kisika in hranil v plodovo telesce. Skrbi tudi za zaščito ploda pred mikroorganizmi, škodljivimi snovmi v telesu matere in pred njenim imunskim sistemom, ki bi plod lahko zavrnil. Med nosečnostjo izloča kup pomembnih hormonov in pomaga pri nastanku materinega mleka.
Iz posteljice se razvije popkovnica, ki povezuje plod s posteljico. Ob porodu posteljica tehta skoraj pol kilograma in sledi porodu dojenčka z zamikom od 5 minut do ene ure (včasih tudi dlje). Po porodu posteljico temeljito pregledajo, da vidijo, če se je pravilno odluščila in tako poskrbijo za varnost matere po porodu. Hkrati pa izkušeno oko, ki dobro pozna razvoj in značilnosti posteljice, na njej lahko prepozna možne plodove anomalije. (VEČ)
S porodom je naloga posteljice zaključena, zato v zahodnem svetu največkrat konča v odpadkih. Zadnja leta pa je njena vrednost poznana tudi pri nas. Vedno več mamic se odloča za konkretno ali simbolično uporabo posteljice, prvega otrokovega domovanja.
PLACENTOFAGIJA ali UŽIVANJE POSTELJICE
Ker posteljica v plod dovaja pomembne hranilne snovi in skrbi za ravnovesje hormonov, mnoge mamice verjamejo, da lahko pomaga tudi njim pri boju s poporodno depresijo, pri uravnavanju njihovih hormonov in pri tvorbi materinega mleka. Zato se jo (kot to počnejo živalske mame sesalcev) odločijo zaužiti.
Uživanje posteljice je lahko direktno, surovo, v smutiju, lahko je termično obdelano ali v granulah oz. kapsulah. Odvisno od želja matere. Posteljico ob porodu pospravijo in mamica jo odnese domov. V nekaterih porodnišnicah v Sloveniji je to že skoraj stalna praksa, ponekod pa je odnašanje posteljice prepovedano.
Znanstvenih raziskav iz tega podorčja še ni, zato strokovnjaki neradi priporočajo uživanje posteljice in opozarjajo, da je namen posteljice tudi zadrževanje škodljivih snovi, ki z zaužitjem lahko tudi močno škodujejo in so nevarne za mamico.
Osebne izkušnje mamic so v večini pozitivne, pred meseci sem brala o neki zastrupitvi, pa zdaj članka nikakor ne najdem. Za več osebnih izkušenj lahko preberete zgodbe slovenskih mamic: https://veva.si/izkusnje-mam-ki-placento-izkoristile-100/
ODTIS POSTELJICE
Nekatere mamice se odločijo za simbolično, umetniško obliko ohranjanja spomina na posteljico – njen odtis. Odtis opravijo same doma, na risalni list, nekatere se odločijo tudi za dodajanje barv. Navodila za odtis najdeš TUKAJ
Lahko pa najameš tudi nekoga, ki se s tem ukvarja in naredi še večjo umetnino. Potem sliko uokvirijo in ohranijo prekrasen spomin na edinstven čudež narave.
To je možno tudi pri nas. Kar nekaj mamic se odloča za to obliko ali to obliko v kombinaciji z drugimi oblikami. Svojo izkušnjo je opisala mamica Danaja: TUKAJ
POKOP POSTELJICE
V nekaterih kulturah (Navajo pleme iz Amerike in Maori iz Nove Zelandije na primer) je pokop posteljice običaj, ki poveže otroka z zemljo. Ponekod posteljico pokopljejo pred predpražnik, saj naj bi to pomenilo, da se bo otrok rad redno vračal domov.
Pri nas sem največkrat slišala, da se hkrati s posteljico posadi tudi drevo. To se mi zdi čudovita ideja in mi je od vseh naštetih najbližje.
Svojo izkušnjo je z mano delila mamica Martina:
POSTELJICA IN DREVO
Še preden sem prvič rodila sem vedela, da želim placento odnesti domov in jo posaditi skupaj z drevesom. Od kje ideja? Ne vem točno, a najbrž sem nekje na internetu med pripravami na porod našla tudi te informacije.
Rodila sem na Jesenicah in ni bilo nobenega posebnega problema. Placento so mi zapakirali v plastično posodo, ki sem jo prinesla sabo prav za ta namen. Partner je po porodu placento odpeljal do doule v Kranj, ki je naredila odtise na risalne liste in bodo ostali otroku v večen spomin.
Pripravila je tudi kapsule in granule, ki pa jih nisem nikoli uporabila (težko razložim zakaj, a imela sem nekakšen strah). Placenta je nato čakala v plastični posodi v skrinji na dan, ko jo bomo posadili skupaj z drevesom.
Skoraj tri leta kasneje sem še enkrat rodila v Novem mestu in se pred porodom dogovorila, da lahko vzamem placento. Spet ni bilo nobenega posebnega problema. Vprašali so me, kako jo bom uporabila in mi jo prijazno zapakirali v plastično posodo, ki sem jo spet imela s sabo.
Tudi ta placenta je čakala v skrinji na dan D. Placenta prvega otroka se je celo dvakrat selila, haha 🙂 Ampak sem res vesela, da se nisem že kdaj prej odločila za posaditev drevesa na xy mestu, ker imamo zdaj svojo hišo in smo drevesi lahko posadili na svoji parceli. Drevesi sta tako posajeni pred hišo in bosta na nek način lahko rasli z otrokoma, vedno bosta v bližini.
Drevesa sem želela izbrati glede na keltski horoskop, ampak nam drevesa (glog in jerebika) niso ustrezala zaradi tipa tal itd. Zato sva izbrala stebrasti tulipanovec in ambrovec in namenila vsakega enemu otroku.
Otroka sta bila skozi celoten postopek prisotna in je bil to en tak družinski dan – priprava lukenj, nakup dreves, posaditev. Starejšemu otroku, ki že nekaj razume, sem tudi razložila, kaj je to, kar bomo posadili skupaj z drevesom. Skratka en tak lep družinski obred.
Drevesa smo posadili 1. novembra, kar je bilo sicer naključno, a sem kasneje izvedela, da je na ta dan po keltskem horoskopu dan novega leta, torej prav poseben dan in začetek nečesa novega. Tudi za našo družino! 🙂
OSTALE UPORABE POSTELJICE
Komentiraj