Vzgoja fantka in vzgoja punčke

VZGOJA NEVTRALNEGA SPOLA

“Spol ni nič drugega kot imaginarna formacija heteroseksualne družbe. Kategorija spola izvira iz biološkega spola, vendar ni biološka, temveč politična. Človeka, predvsem pa njegov položaj v družbi, ne določa biološki spol, temveč njegov politični in ekonomski položaj.” (Monique Wittig)

V sodobnem zahodnem svetu je vedno več staršev, ki se upirajo razumevanju spola, kot smo ga bili vajeni do sedaj. Ko se njihov otrok rodi, ga ne želijo opredeliti v smislu spola. “Prosimo, da ob porodu ne komentirate ali je najin otrok fantek ali punčka. Ne verjameva v politiko spola.” je stavek, ki ga na primer v Kanadi velikokrat slišijo v porodnišnicah (vir: revija Global).

Gender-neutral parenting (vzgoja nevtralnega spola) je način vzgoje, ki se ga poslužujejo tudi mnogi zvezdniki, kot so Adele, Will Smith, Angelina Jolie in Kate Hudson. Teorija temelji na tem, da otroka ne opredeliš in vzgajaš po pričakovanjih za spol v katerem se rodi, ampak ga pustiš, da sam pokaže, kaj mu je všeč in kaj mu ni. Svoja starševska pričakovanja prilagodiš otroku in ne družbi.

K tej filozofiji starševstva spadajo torej imena, oblačila, igrače, barve sobe, oprema, voziček… ki na prvi pogled ne določajo spola in puščajo odprte roke pri vzgoji, brez predsodkov, da se mora deklica igrati s punčkami, fantek pa z avtomobili.

Je spol le produkt politike?

MOJA IZKUŠNJA

MOJA OTROKA

Zna biti, da sem sama preveč indoktrinirana v verovanja naše “heteroseksualne družbe”, a težko bi rekla, da verjamem v nevtralnost spola.

Imam dva otroka. Med njima je 4 leta razlike, prva je punčka, drugi fantek. Kljub temu, da sem pri obeh vedela, kaj je njun biološki spol, ne morem reči, da sem temu dajala pretirano težo. Nina se je kljub temu, da sama niti slučajno nisem punčkast tip ženske, razvila v deklico, ki obožuje oblačenje, modo in igranje z barbikami (no, to sem tudi sama oboževala). Igrač ji nisem kupovala vnaprej, ampak sem sledila njenim željam.

Ian je fantek in če bi teorija nevtralnega spola delovala, bi moral biti izredno punčkast. Do svojega leta in pol je imel okoli sebe Nino in njene roza punčkaste igrače. Pa je vzel Barbie avto in Barbie konja in ju vozil po stanovanju. Vzel je žogo. Sicer vozi naokoli tudi voziček s punčko, ampak je vseeno nekako drugače.

Nina se največ časa igra z Barbikami.

Drugačna sta. Različna sta si. Nina je pri vstopu v vrtec že tekoče govorila in oboževala branje knjig, Ian se pri isti starosti navdušuje nad brcanjem žoge. Nina se že od nekdaj najraje igra z Barbikami, kjer se vživi v različne vloge in situacije, Ianu so trenutno najbolj všeč igrače, ki predvajajo zvok, da zraven pleše in poje.

Govoreči kužek gre trenutno z Ianom povsod.

Mogoče je še prehitro, da bi lahko razmišljanje zaključila, saj se lahko še mariskaj spremeni, ampak po prvih opažanjih ne bi niti slučajno mogla zaključiti, da je vse skupaj samo izmišljotina. Nina je brez spodbude popolnoma punčkasta, medtem ko je Ian brez spodbude popolnoma fantovski.

OTROCI V VRTCU IN ŠOLI

Tudi pri delu z otroki v vrtcu in šoli lahko pričam o razlikah samo na podlagi spola. Fantje so se hitreje naučili nekaterih stvari, punce drugih. Ne, ker sem to od njih pričakovala, ampak ker povezave v njihovih možganih delujejo drugače.

IGRAČE

Poleg imen in oblek, so na tapeti (tudi v Sloveniji) igrače. Ločevanje v trgovini na fantovske in punčkaste igrače, je že večkrat poželo val pritožb. Pa se tudi tukaj težko strinjam.

Igrače do treh let so zelo nevtralne. So didaktične, pisane in postavljene na skupne police. Z njimi se otroci obeh spolov učijo osnovnih spretnosti, kot so gibanje, govorjenje, spoznavanje barv, prvih besed, materialov… Kritika je tukaj zato popolnoma odveč.

Ko so otroci malo večji, se police v trgovinah res razdelijo. Ampak mislim, da je to posledica tega, da se otroci v resnici zanimajo za različne stvari, in ne povod. Prav tako mislim, da nihče ne zavije z očmi, če se z Nino odpravim na fantovski oddelek. Gre predvsem za organizacijo in praktičnost. Ali se motim?

LAHKO STA KARKOLI

Draga moja, rodila sta se kot fantek in punčka. Obljubim pa, da vaju zaradi tega ne bom omejevala, vzgajala z različnimi pričakovanji in vaju martretirala s stereotipi o spolu. Za oba si želim enako: sledita svojemu srcu in temu, kar čutita v sebi. Jaz vama bom vedno stala ob strani.

Kaj si o teoriji spola misliš ti, kaj opažaš? Kako kupuješ igrače? Verjameš v vzgojo nevtralnega starševstva? Hvala za vse komentarje! 

 

Objava je nastala v sodelovanju z Babycentrom, ki trenutno nudi popust na vse igrače znamk Fisher price in Barbie. To sta dve znamki, ki ju zares obožujem in me nanju vežejo samo najlepši spomini iz otroštva. Pogled na otroka, ki se igra s tvojo staro igračo, je pač nekaj posebnega <3 

 

Poglej tudi

1 komentar

  1. Katja

    Z napisanim se avsolutno stinjam. Mislim, da gre spolna nevtralnost predaleč, tezo o njej pa so preizkusili že tudi na precej krute načine in se ni končalo dobro ( https://en.m.wikipedia.org/wiki/David_Reimer). No pa še moje razmišljanje o temi https://mimi47blog.wordpress.com/2018/09/11/prelep-da-bi-bil-fant/.

Komentiraj