Same sebi najhujše sovražnice

Se kdaj ujameš, kako vsa zelena od zavisti, blekneš nekaj zares nesramnega o drugi mamici? O drugi ženski?  O drugem očku? Veš, da iz tebe govori sama zloba. Veš, da v resnici nisi taka. Pa vseeno to rečeš. In potem se počutiš malo bolje. Potolažiš svoj ego, se s tem dvigneš malo višje. A zadoščenje je kratkoročno. To kmalu ugotoviš. Nevarno pa je, če tega ne ugotoviš.

Ujameš se v začaran krog, ko namesto, da bi sebe povzdigovala, zaničuješ vse druge. V njih iščeš izgovore za svoj neuspeh, namesto, da bi se vprašala: ”Kako lahko JAZ postanem boljša?”. Očitaš jim, da so slabši, ker ne razumeš kako jim je tako zelo uspelo, tebi pa ni. Ko ti kdo iz okolice, ki je enako nezadovoljen sam s sabo, kot ti, veselo pritrdi, pa je tvoj svet sploh popoln.

Nekaj časa ti to zadošča. Vse dokler ne ugotoviš, da je ta, ki ves čaš ”jamra” v resnici TI. Da je ta, ki povsod stresa samo negativo, v resnici TI. In to ugotovijo tudi drugi oz. tudi tistih nekaj, ki so ti še pred kratkim kimali. Tudi oni imajo dovolj. Tako ostaneš sama v svojem žalostnem svetu, medtem, ko so se tisti, s katerimi si imela toliko opravka, raje ukvarjali sami s sabo. In medtem, ko si ti počasi tonila, so oni še zrasli.

V tem trenutku imaš že svojo drugo priložnost: končno se začneš ukvarjati sama s sabo in počasi tudi začneš rasti. Dojameš, da si odvisna predvsem od sebe, ne od drugih. Dojameš, da so ljudje, ki si jih tako zelo zaničevala, v resnici morali požreti marsikaj, se močno truditi, da so prišli do kamor so. Nič ne pade iz neba. Ne njim, ne tebi.

Lahko pa še kar ne vidiš širše slike in še naprej trobiš koliko boljša si od vseh. A zdaj te res nihče več ne sliši. Ker imajo raje ljudi, ki širijo dobro voljo, ljudi, ki podpirajo, cenijo in spoštujejo druge ljudi, ljudi, ki niso tako zelo obsedeni z vsemi ostalimi, ampak raje delajo na sebi in namesto nasvetov dajejo svoj zgled, ljudi, ki pomagajo drugim ljudem, ljudi, ki so samozavestni, ker vejo, da so za uspeh odgovorni sami.

Draga moja, ne moreš popraviti sebe, s tem, da uničiš nekoga drugega. Z vsakim takšnim namenom, uničiš še košček sebe. In še enega in še enega. In potem ugotoviš, da uspešni ljudje niso tvoji sovražniki. Tvoj edini sovražnik si TI.