Sama

Tole pišem tebi, draga mamica,

Čudovita si!!!! Res si!

Danes sem se pogovarjala z dvema različnima mamicama na dveh čisto različnih koncih in obema oz. vsem nam trem je bilo skupno eno: podvomile smo vase.

Nekdo nas je prepričal, ali pa smo se v resnici kar same, da smo ga nekje polomile, da naši otroci niso takšni kot bi morali biti, ker smo me ali preveč popustljive ali premalo stroge ali preveč odsotne ali premalo čuječe.

Vsaka od nas v svojih mislih prepričana, da je v tem sama. Vsaka od nas je to težo, to breme skrivala v svojem srcu. Na robu obupa. Ker smo pogrnile na celi črti materinstva. Kljub vsemu trudu in vsej ljubezni, smo verjele, da nismo dobre mame.

Pa smo! Najboljše smo! Obe vidve in jaz! Da smo morale to držati v sebi! In ko smo se pogovorile, smo se skoraj zjokale! Pa si sploh nismo tako zelo blizu! Ker smo se začutile v dno duše!

Drage mamice, pogovarjajmo se! Hitro, napišite, kje vse ste pogrnile?! In vse ostale povejte, da ste ve tudi! Ker je nemogoče delati VSE prav!!! Ampak s tem ni NIČ narobe! Ker v življenju ni vedno vse prav!

Mamica, čudovita si!!! Točno takšna kot moraš biti! In nikoli ne dvomi v to!

Poglej tudi

Komentiraj