Draga moja Nina, rada bi se ti zahvalila.

Rada bi se ti zahvalila, ker si odprla svoje srce in vanj tako nesebično sprejela jokajočo kepico, ki ti je nehote, a vseeno, ukradla večji del časa z mamico. In tvoje sobice. In vsesplošne pozornosti.

Rada bi se ti zahvalila, ker tako potrpežljivo čakaš tistih nekaj minut na dan, ki jih imava samo zase. In so ti dovolj.

Rada bi se ti zahvalila, ker mi ne zameriš, če sem kdaj zadirčna ali neupravičeno jezna nate. Vse potrpiš. Vse odpustiš.

Rada bi se ti zahvalila, ker mi vsakič znova prizanašaš. Ne zahtevaš me več cele, dovolj ti je pol. Dovolj ti je en močan objem in en iskren pogled. In zaspiš z nasmehom na ustih.

Rada bi se ti zahvalila, da si se naučila vse deliti. Igrače, piškote in moj objem. In to delaš z veseljem.

Rada bi se ti zahvalila, ker mi tako odgovorno pomagaš. Prineseš plenice, pogledaš na bratca, pridržiš vsa vrata in obrišeš smrkav nosek.

Rada bi se ti zahvalila, da tako ponosno poskrbiš sama zase. Se oblečeš, umiješ in urediš.

Rada bi se ti zahvalila, ker si v teh nekaj mesecih tako zelo zrasla. In ne govorim zgolj o centimetrih.

Rada te imam. Neskončno.

Rada bi se ti zahvalila, čeprav danes morda še ne razumeš popolnoma zakaj. A nekoč boš razumela. In ko boš takrat tole brala: Hvala! Hvala! Hvala!

Foto: Mateja Tamše

Poglej tudi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PRILJUBLJENE OBJAVE