Ona ni *?#!, ona je triletnica!

Včasih ne vemo več točno, kaj bi si mislili o svojih lastnih otrocih. Se jim je zmešalo? Je takšno obnašanje normalno? Kaj delam narobe? Otroci gredo čez več različnih obdobij. Eno hujših je obdobje dveh let, ki se stopnjuje v obdobje treh let. V angleščini za ti dve obdobji obstajata dva super izraza: The terrible two in threenager. Pod tema dvema izrazoma najdete na spletu kopico nasvetov, izkušenj in mnenj. Izkušnja ene mamice, blogerke, je v zadnjem času prejela veliko pohval, je zabavna in resnična, brez olepšavanja. Odločila sem se, da jo prevedem:

ONA NI *?#!, ONA JE TRILETNICA

Njen obrazek je temno rdeč in njeno majhno telo se zvija v zvokih stokanja. Moja hčerka se v znak protesta jezno vrže na tla sredi veleblagovnice. Njena babica bi ji rada kupila posebno lepo oblekico, ona pa je polna besa, ker bi rada TRI lepe oblekice. (Ja, tudi tisto, ki ”se ni lepo vrtela” in tisto, ki je ni želela niti pomeriti.) Namesto, da bi rekla ”hvala!”, se meče po umazanih tleh in kriči.

Ona ni *#’!, je le triletnica.

Prisrčna mala prijateljica jo prosi, da bi se igrali s punčkami. Moja hčerka prijazno odkloni. Angelski obrazek njene prijateljice se povesi v razočaranju. ”Sophie?” ji rečem: ”se spomniš kako žalostna si bila zadnjič, ko si se s prijatelji želela igrati sestavljanke, pa se niso hoteli? Tako se sedaj počuti Ema. Zakaj se ne bi samo malo igrali s punčkami?” Pogleda me popolnoma brezbrižno, reče: ”Ne, hvala!” in se obrne na peti, da bi odkorakala stran.

Ona ni sociopatka, je le triletnica.

Preden gremo ven iz hiše, moramo na stranišče. Moja hčerka seveda noče. Rečem: ”O super, ker mene res močno tišči!” in se delam, da se mi mudi na stranišče. ” Vzbudim njeno pozornost: ”A močno te tišči? Se boš v hlače polulala?” in že hiti na stranišče, da bi me prehitela.

Ona ni sadistka, je le triletnica.

Ko se peljeva domov vpraša: ”Ali lahko doma gledam risanko?” Veselo odgovorim: ”Ja, lahko! Tvoja sestrica ima klavir in lahko pogledaš ravno eno risanko preden gremo v trgovino.” Vesel obrazek moje hčerke se naenkrat stemni, na tla vrže flaško z vodo in že v joku začne: ”Ampak jaz sem hotela gledati VELIKO RISANK!!!” Eksplodira.

Ona ni nehvaležnica, je le triletnica.

”Čas je za kopanje!” naznanim in začnem pripravljati vodo. ”Ampak ne moreeeeeeem!” moja hčerka zastoka: ”Koleno me boli!” Prijazno ponudim: ”Dava flajšter gor?” ”NE! TO NIČ NE POMAGA!” zarenči ogorčena nad mojo nesposobnostjo. Poskusim še: ”Namaževa s kremico?” Če bi lahko, bi me v tistem trenutku nekam poslala. Namesto tega si z rokami prekrije obraz. Očitno ima opraviti s samimi bedaki.

Ona ni drama queen, je le triletnica.

Ko sem v družbi svoje triletnice, redko preteče več minut, da ne bi videla njene temne strani. Nenehno se pritožuje nad neko krivico. Ali je to, da ji ne pustim, da naenkrat poje 3 vrečke bonbonov ali pa njena nočna lučka ni poravnana s stranico njene posteljice. Tako je kot bi imela konstanten PMS in je ravno izvedela, da je čokolada prepovedana in so ravno ukinili njeno najljubšo žajfnico. Včasih resno razmišljam o kakšnih hormonskih tabletah, ki bi ji jih lahko podtaknila v večerni jogurt.

Potem pa se spomnim. Ona ni kemično neuravnovešena. Ona je le triletnica.

Če dobro premislim, je malo *#’! . Ampak ne bo za vedno.

Stephanie Sprenger za Scary Mommy. (Originalno verzijo si lahko preberete TUKAJ. Njen članek ‘Vesela sem, da so me opozorili’ si lahko preberete TUKAJ )

Z dovoljenjem avtorice prevedla in priredila: Anja Oman