”Mami prijateljice”

Tale zapis v moji glavi nastaja že nekaj časa. Vse se je začelo, ko sem se udeležila čudovito ženskega dogodka (zakaj je izpostavljena ženskost, vam bo jasno kasneje): Predstavitve sveže izdanega prevoda Gordane Sredojević Goge: Kako biti Parižanka vedno in povsod.

Odlomke iz knjige je brala fantastična Iva Kranjc. Eden od odlomkov me je zadel že na samem dogodku, besede pa so mi v mislih odzvanjale še dolgo po njem:

”Parižanka se ne glede na to, kako zelo je prepričana sama vase, zaveda, da v življenju potrebuje prijateljice. 

… Parižanka je brez svoje družbe nepopolna.”

Nepopolna. Sama. Lahko je še tako lepa in še tako uspešna, pa je še vedno nepopolna. Takoj, ko sem prišla domov, sem celoten odlomek iz knjige poslala svojim najboljšim prijateljicam.

V hitrem ritmu življenja, sploh, ko naenkrat postaneš mama, je čas s prijateljicami luksuz. Seveda si ga lahko vzameš, a to pomeni, da si jemlješ nekje drugje. Nina vsakič, ko grem, joka in prosi, naj ne grem. Meni se trga srce, saj že tako nisva veliko skupaj, ampak jaz vseeno grem. Zakaj? Ker bi se mi brez njih zmešalo! Ker me vsak petek, ko se dobimo, napolnijo s toplo, pozitivno energijo. S to energijo sem boljša. Kot ženska in kot mama.

”MAMI PRIJATELJICE”

Mami prijateljice so tiste ženske, ki v tvoje življenje vstopijo takrat, ko postaneš mama. To so druge mame iz vrtca, iz tečajev, sosede, julijke, novembrke, mamice 2016 in v mojem primeru mamice iz prav posebnega službeno/sproščujočega okolja: mami blogerke.

Preživljajo približno podobno obdobje, kot ga preživljaš ti in teme pogovorov se večinoma vrtijo okoli družinskega življenja. Z nekaterimi preskoči iskrica in razvije se močno prijateljstvo, ki traja lahko le neko obdobje ali pa celo celo življenje, z nekaterimi ne prideš dlje od pogovora na igrišču, medtem, ko se vajina otroka igrata.

Tako tiste najboljše prijateljice kot mami prijateljice prinesejo v tvoje življenje nekaj, česar ne more prinesti niti tvoj otrok, niti tvoj partner. Pa če sta še tako popolna. Ženske smo posebne. Ne vem komu je uspelo spremeniti zgodovino in nas prepričati, da moramo biti ženske ljubosumne druga na drugo. Je bil to nekdo, ki se je ustrašil naše neverjetne moči? Ko smo povezane, nas nič ne more ustaviti.

Jaz take moči, kot jo imajo povezane ženske, nisem videla še pri nobeni skupini moških. Ker samo ženske premoremo toliko ene ljubezni, topline, nežnosti in sočutja, po drugi strani pa toliko potrpežljivosti, motivacije, podpore, volje in zagona! Vse v enem.

Nobena pohvala ni tako zadovoljujoča, kot pohvala prijateljice.

Nobena tolažba ni tako pomirjujoča, kot tolažba prijateljice.

Nobena podpora ni tako dvigujoča, kot podpora prijateljice.

Noben uspeh ni tako navdihujoč, kot uspeh prijateljice.

In nobena stvar ne more spraviti v boljšo voljo, kot je ta, da imaš prijateljice, ki ti iskreno priznajo, da tudi one niti slučajno niso popolne. In popolni niso niti njihovi otroci. In njihovi partnerji. In njihove službe. In njihovi lasje.

Ženskam je bil dan dar, da se res znamo pogovarjati. Drage moje, dajmo se pogovarjati. En pogovor z ženskami je vreden več kot nešteto strokovnih izobraževanj. Skozi pogovor z ženskami se naučiš stvari o sebi, ki si jih nisi upal izreči naglas. Ženski pogovor je moč. Tista moč, ki bo svet obdržala lep. Ki bo obdržala lepa vsa naša življenja.

Padle smo v svet moških. ne glede na vse, priznajmo si, da se je ženska povezanost že skoraj izgubila. Prevzele smo vlogo moških. Prijaznost je zamenjala sumničavost, občudovanje je zamenjala zavist. Tekmujemo med sabo, namesto, da bi se povezovale.

Bodimo prijateljice. Bodimo ženske. Ko bomo to dosegle, me ne bo za svet skrbelo niti malo več!

Povezane ženske s(m)o popolne ženske.

…

Hvala vsem mojim zlatim prijateljicam, ker ste skupaj z mano našle tisto, kar je skrito globoko v nas! Za vas:

”Če bi gledali od zunaj, bi lahko pomislili, da se Parižanke med seboj ne razumejo.

Kajti načeloma dve Parižanki v istem prostoru pomenita eno Parižanko preveč. Ko se spoznata, se opazujeta, ocenjujeta, ubijata s pogledom in prizor ima pridih modernega vesterna. Ampak ta sovražnost nikoli ne traja dolgo. 

Težko je reči, ali je razlog oportunizem, smisel za praktično, feminizem v praksi ali resnična naklonjenost, ampak Parižanke pogosto funkcionirajo kot dober tim. Parižanka se rada povezuje v majhne, močno povezane celice, kjer se njene odlike dopolnjujejo tako, da je skupina še bolj poželjiva in zapeljiva od vsake članice posebej. 

Parižanka se ne glede na to, kako zelo je prepričana sama vase, zaveda, da v življenju potrebuje prijateljice. 

… Parižanka je brez svoje družbe nepopolna.”

(Iz knjige Kako biti Parižanka vedno in povsod, ki jo priporočam vsaki ženski!)