BLOG: Najpomembnejša stvar, ki jo lahko preneseš na svoje otroke

Starši imamo svoje otroke najraje na celem svetu. Dnevno se trudimo, da bi jim bilo čim lepše. Radi bi, da so naši otroci srečni in najraje bi videli, da jih NIKOLI ne bi NIČ prizadelo. Zaslepljeni z ljubeznijo smo popustljivi, svoje otroke razvajamo (seveda, kdo jih pa bo, če ne mi), naredimo vse kar je v naši moči, da so naši otroci zadovoljni. Zakaj? Ker njihova bolečina bolj boli nas, kot boli njih. Ker hrepenimo po njihovi ljubezni. Ker vemo, da svet ni vedno lep in jih želimo čim dlje varovati v njihovi nedolžnosti in nedotakljivosti. Ker smo otrokovi starši in imamo svojega otroka najraje na celem svetu. Ker smo dobri starši.

A kje je meja med zaščito in tem, da naš otrok postane nesočuten egoist? Kdaj nas naša želja, da bi otrok postal samozavestna in uspešna oseba, zaslepi do te mere, da začnemo delati ključne napake in otroka ne naučimo najpomembnejše stvari na svetu? Lepi čevlji, majčka iz najmodernejše spletne trgovine in najhitrejši poganjalček niso vrednote h katerim moramo stremeti. Otrok ob pomanjkanju teh ne bo zrasel v nesamozavestno zgubo. OK, vem, da se tega globoko v sebi zavedamo, a vseeno se celotna ”civilizirana” družba vrti okoli tega kakšni smo navzven. Če si priznamo ali ne. Lupina je pomembnejša od vsebine, školjka je pomembnejša od bisera. Pa ni treba, da je tako!

Razmišljala sem kje je osnovni problem in njegova najpreprostejša rešitev. Kaj lahko spremenimo takoj zdaj. Kaj že imamo, za kaj ne potrebujemo nič denarja, samo pobrskamo ”po podstrešju”. Kaj je tisto, kar moramo NUJNO prenesti na otroke, pa bodo kljub temu vseeno srečni in uspešni. Zaradi te vrednote ne bo nihče ”hodil po njih”, zaradi tega ne bodo zasmehovani in nihče jih ne bo imel za šibke. Ravno obratno. Zaradi te vrednote bodo bolj uspešni od ostalih, predvsem pa bodo mirnejši v sebi in na splošno srečnejši.

Že vsi vemo o kateri vrednoti govorim? Je to ljubezen, empatija, družina, samozavest, ambicija? Ja, je vse to. Ampak to pride zraven. Vrednota na katero smo več kot očitno pozabili in jo moramo NUJNO obuditi je SPOŠTOVANJE.

KAKO? Najprej spoštujmo sebe. Spoštujmo se, ker v sebi nosimo kup čudovitih lastnosti. Ko bomo spoštovali sebe, nas bodo spoštovali tudi drugi. Spoštujmo se kot starši, ker smo dobri starši! Potem spoštujmo svojega otroka. Spoštujmo ga do te mere, da mu dovolimo, da ga kdaj kaj prizadane . Da mu pustimo, da je kdaj žalosten, jezen, da se nauči pobrati se in da začne zaradi tega spoštovati sebe. Skupaj z otrokom spoštujmo druge ljudi. Bodimo dober zgled. Bodimo prijazni in tega naučimo otroka. Bodimo potrpežljivi, sočutni in pripravljeni pomagati. Spoštujmo naravo. Okolje, rastline in živali. Ne onesnažujmo, ne obnašajmo se kot da smo vladarji sveta. In to jasno pokažimo otroku. In spoštujmo stvari. Predmete, obleke, pohištvo, tujo lastnino. Spoštujmo vse kar nas obkroža in se do vsega obnašajmo s spoštovanjem. Spoštujmo svoj čas in spoštujmo čas drugih.

Vsi, ki ste do konca prebrali tale zapis, ste izkazali spoštovanje mojemu blogu. Zaradi tega vas spoštujem tudi jaz in v srcu mi je že malo topleje. Hvala! Spoštujem tudi tiste, ki niso zdržali do konca ali pa so malo preskakovali 🙂 In tiste, ki jim je moj zapis čisto mimo. Spoštujem tudi vaše mnenje, obenem pa upam, da spoštujete vsaj to, da sem se zapisa lotila. Poskusimo od jutri naprej malo bolj očitno uporabljati spoštovanje. In se slišimo čez en teden, če je počutje kaj boljše, če je otrok kaj večji, če je svet kaj lepši. <3