Je zgodnje obiskovanje tečajev lahko škodljivo za malčka? Na vprašanja o učenju predšolskih otrok odgovarja Anja Oman (ustanoviteljica Mamine Maze in nosilka programov angleščine za predšolske otroke). Intervju je bil objavljen v lanski februarski številki revije Lepa in Zdrava (zdaj Bodi zdrava). Sprašuje Tina Guček.


Zdi se, da vsi starši želijo vse najboljše za svojega otroka in vse mogoče dejavnosti seveda sodijo k temu. Otroke že pri zelo zgodnjih letih vpisujemo na razne »krožke«, pri tem pa se sklicujemo na to, da je treba začeti zgodaj in da so mladi možgani kot »gobe«, ki pridno srkajo nova znanja. Kako je z učenjem tujih jezikov pri otrocih. Menda se nekateri učijo angleščine že pri dveh letih?

Tako je. Pravzaprav lahko že prej. Nekateri začnejo že kot dojenčki; na igralnih uricah za mamice z dojenčki. To morajo biti strokovno pripravljeni programi, podprti s skrbno premišljenimi materiali. Učenje poteka v majhnih skupinah, skozi igro in zabavo.

Otrok, ki je star dve leti včasih še niti v slovenščini ne govori v stavkih – kako poteka učenje jezikov pri tako majhnih?

Stroka predstavlja kar nekaj različnih metod zgodnjega poučevanja angleščine. Večina jih temelji na naravnem učenju. Brez prevajanja. Zato materni jezik ni pogoj za učenje tujega. Nekateri otroci na mojih tečajih še ne znajo šteti po slovensko, ko po angleško že brez težav štejejo do deset. In to čisto zares! Pa tudi ni bojazni, da bi otrok pomešal jezika. Lepo preklaplja iz enega v drugega. Poznamo večjezične družine, kjer otroci brez težav uporabljajo več jezikov. Predpogoj je seveda, da se jezika učijo na naraven način.

IMG_6483

Meni osebno se zdi pri dveh letih res še prezgodaj, se pa strinjam, da najbrž predolgo tudi ni dobro čakati. Kdaj je po vašem mnenju optimalno začeti?

Najprej je predvsem potrebno razčistiti kaj je namen zgodnjega učenja tujih jezikov. Namen niso samo boljše ocene kasneje v šoli. Angleščina je prvi svetovni jezik. Vsa pomembna strokovna in leposlovna dela so prevedena v angleščino, večina informacij na spletu je v angleščini, kamorkoli po svetu gremo, se bomo sporazumevali angleško… Dokazano je tudi, da ljudje, ki govorijo vsaj dva različna jezika, manj zbolevajo za shizofrenijo…  Otroku torej podarimo koristno popotnico za celo življenje.

Ko imamo to razčiščeno, nam kaj kmalu postane jasno, da nikoli ni prezgodaj. Vsekakor pa je zelo pomemben način poučevanja tako majhnih otrok. Pa tudi primeren učitelj, ki ve kaj dela, ki ima strokovno podlago in ve, kaj hoče doseči, predvsem pa, da to delo opravlja s srcem. Otroci se pravzaprav skozi te urice igrajo in se učijo na nezavedni ravni. Optimalno je torej začeti čim prej, a na nevsiljiv, nežen način.

Kaj bi svetovali staršem, ki razmišljajo o tečajih tujega jezika za otroka? Kakšen tečaj naj iščejo, na kaj naj bodo pozorni?

Starši naj si pri izbiri tečaja vzamejo čas. Če otroku tečaj ni všeč, naj poskusijo še drugega ali tretjega. Trdno verjamem v to, da prisila doseže ravno obraten učinek. Zato je potreben tudi tankočuten občutek staršev, ki svojega otroka poznajo, ga spremljajo, ga opazujejo in zaznajo ali nekam gre z veseljem ali z odporom. Nekje sem zasledila trditev, s katero se trdno strinjam – uspešnega otroka ne oblikuje tečaj ali glasbena šola ali obiskovanje različnih dejavnosti; potrebno je ogromno ur, pogovarjanja, branja, poslušanja in dogovarjanja, seveda najprej s starši. Vloga staršev je pri tem izrednega pomena. Če zaznamo, da otrok ne želi na tečaj, joka in protestira, potem mu verjetno na tem tečaju nekaj ne ustreza (kar ne pomeni, da je tečaj slab, samo ni pravi za vašega otroka). Dobri programi potekajo v pisanem okolju, obdanemu s predmeti iz vsakdanjega življenja, knjigami in igračami, ki jih lahko učitelj in otroci pri učnem procesu uporabijo. Skupine morajo biti majhne (4-8 otrok), da se lahko ure čim bolj prilagajajo posamezniku, pa tudi, da se lahko učitelj vsakemu posebej posveti. Učenje mora potekati naravno, nežno, nevsiljivo, skozi igro, gibanje, pesmi in pravljice.

Tudi vi ste učiteljica najmlajših? Kako na primer poteka ura angleščine?

Tečaje za predšolske otroke vodim sedaj že 12. leto. V tem času sem na podlagi izkušenj, rezultatov in stalnega dodatnega izobraževanja doma in v Londonu, programe dodelala takole: ura traja 90 minut in se izvaja v igralnici. Otroci se zberejo in najprej začnemo z različnimi gibalnimi igricami (stand up, sit down, touch something red, act like a gorilla…), IMG_6489da ponovimo snov iz prejšnjih ur in utrdimo znanje. Sledi predstavitev nove snovi (npr. preberemo pravljico, pogledamo slike, poimenujemo glavne junake in okolje). Skozi branje, pogovor in ob podpori različnih didaktičnih materialov, večkrat poudarim nove besede, otroke veliko sprašujem, da so popolnoma vključeni v dogajanje. Po predstavitvi snov utrdimo z novimi igricami. Potem imamo kratek odmor – otroci pijejo vodo, se malo poigrajo. Nato se usedemo za mizice in narišemo/pobarvamo/ustvarjamo nekaj na temo naučenega. Na koncu se postavimo v krog, zapojemo nekaj pesmic in se poslovimo.

Kakšna so pričakovanja staršev? Realna ali nerealna?

Pričakovanja staršev niso nerealna, včasih morda samo napačna. Sami vedno izhajamo iz lastnih izkušenj. Morda smo imeli drugačno izkušnjo s spoznavanjem tujega jezika, zato si ne predstavljamo, kako zelo se je metodika poučevanja spremenila. Nekateri starši pričakujejo, da bomo otroka vprašali: »Kako se reče rdeča?« in ta bo odgovoril: »red«. Če temu ni tako, mislijo, da se otrok, ničesar ni naučil. Pa ni tako. Pri zgodnjem učenju angleščine ne gre za prevajanje. Otroci se besedišča in slovnice učijo skozi pesmice, igrice in pravljice. Brez prevajanja. Ure potekajo izključno v angleščini in otroci se na to takoj privadijo. Namesto »red je rdeča«, rečemo »Touch something red«, »find the red ball« ali »colour the balloon red«.

Dandanes so otroci na primer z angleščino obdani od prvih mesecev življenja – z angleščino se seznanjajo tudi preko risank, ki jih gledajo, preko računalnika … Se to »predznanje«, ki ga dobijo na ta način zelo pozna?

Seveda se pozna. Stik z jezikom od majhnih nog vpliva na posluh za jezik, razumevanje besedišča in izgovarjavo. Tudi slovnične strukture se usidrajo na nezavedni ravni. To je čisto naraven proces. Jezik, kateremu so otroci izpostavljeni, se usidra v spomin. Nekateri otroci, ki pridejo v prvi razred, govorijo angleško že v celih stavkih, pa niso nikoli hodili na tečaj. Res se pozna.

Vendar pa ta način ne deluje na vse otroke enako. Nekateri se res zanimajo za jezik in lahko ure in ure presedijo pred angleško risanko, vpijajo besede in stavke in ogromno memorirajo. Drugi pogledajo eno risanko, niti pri tej ne zdržijo dolgo, potem pa se gredo raje igrat s čim drugim. Enako je pri tečajih. Pri nekaterih so rezultati vidni takoj, medtem ko se pri drugih lahko še leta meljejo in »meljejo«, učinek pa se pokaže z več letnim zamikom. Poudariti je potrebno, da se znanje nekam akumulira. Možgani so zelo zapleten organ. Zapleteni so tudi procesi, ki se odvijajo v možganih. Ena od mojih profesoric na fakulteti je vedno govorila, da na možgane vpliva tudi naše počutje in naše zdravstveno stanje. Dokazano je namreč, da tudi navaden prehlad vpliva na dojemanje. Kje je torej še vse ostalo.

Kaj se zgodi, ko otrok, ki je v predšolskem obdobju hodil na tečaje angleščine začne z angleščino v šoli? Ima veliko prednost pred sošolci, ki teh tečajev niso obiskovali? Mu je morda dolgčas, ker že obvlada določene zadeve in mora začeti znova od začetka?

IMG_6486Ker sem poučevala angleščino na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol, sem sama lahko dobro spremljala kako se to predznanje pozna. Prednost tak otrok zagotovo ima. V spominu ima določene slovnične strukture in širok besedni zaklad. Kar pa je najpomembneje, angleščino ima rad, saj mu ni neznanka, je njegova prijateljica. Nima strahu pred izražanjem v tujem jeziku, je samozavesten. Po mojih izkušnjah tak otrok z veseljem obiskuje ure angleščine, se je veseli in se zelo zabava, ko lahko to svoje znanje izkaže. Dolgčasa pa pri urah angleščine ne poznamo, saj je tem, pesmic, pravljic, knjig in gradiva ogromno. Vsak učitelj lahko ure prilagaja nivoju znanja, pripravi dodatno gradivo ali otroka z dobrim predznanjem poprosi za pomoč pri poučevanju. Večinoma so ti otroci zelo veseli, da se lahko pri predmetu izkažejo, potrdijo in s tem gradijo pozitivno samopodobo.

Če učitelj dela s srcem, potem se mu verjetno res ni težko prilagoditi otrokom in njihovemu (pred)znanju.

Želim si, da bi bilo iz vsega povedanega razvidno, da je v poučevanje je vključeno ogromno znanja, izkušenj, premišljanja, zbiranja različnih materialov, izobraževanja, srčnosti in posluha za otroke. Vsega tega ni moč vključiti v osem urni delovni čas in včasih tudi ne v pridobljeno formalno izobrazbo. Za dobrega učitelja se njegov delovni čas pravzaprav nikoli ne konča. Tudi ko nakupuje, gre v knjigarno, išče materiale na spletu, razmišlja, se izobražuje. Njegovo delo ni omejeno na čas, ko neposredno dela z otroki. Zato si želim si, da bi naša družba znala ceniti delo in strokovnost dobrih učiteljev. Otroci to znajo!

Več informacij o učenju tujega jezika skozi igro si lahko preberete TUKAJ.

 

 

Anjina sestra. 🙂



Poglej tudi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja