40. teden nosečnosti ali A ŠE NISI RODILA?

Še 2 dni do predvidenega roka poroda. Vsak premik v trebuhu, vsaka bolečina, vsak najmanjši znak v telesu in celo moje telo se napne v pričakovanju. Je to, to? Se je začelo? In mine…

Včeraj zvečer (oz. ponoči, ker zvečer res težko zaspim) sem spet googlala znake začetka poroda. Kot da jih ne poznam do potankosti od znotraj in zunaj. Neučakana. Pa ne, ker bi se rada že enkrat spet normalno premikala, ne ker mi vsaj 10x na dan nekdo reče: A še nisi rodila?, ne ker bi rada že hitro opravila s porodom, ampak preprosto zato, ker je čas. Rok poroda je tukaj in čas je, da se tale nosečnost zaključi in končno spoznamo našega fantka.

Ja, najverjetneje ne bom nikoli več noseča in so to zadnji dnevi z mojim trebuščkom in še zadnjič v življenju čutim brcike. Ja, ne bomo več samo mi trije in Nina ne bo več edino središče mojega vesolja. Ja, ne bom več noseča in mnogo ljudi bo od mene pričakovalo vrnitev v službo oz. vsaj izpolnjevanje nekaterih službenih obveznosti. Ja, v resnici se bo šele začelo, ampak naj se! Čas je ravno pravi.

Odgnezdila sem svoje, na porod sem se pripravila v nulo, počivala sem, jedla sem, vizualizirala sem… Včeraj sem prebrala, da naj te dni okoli roka vse počnemo normalno. Kuhamo, pospravljamo, hodimo v trgovino, beremo, pišemo, pripravljamo, urejamo…, da pozabimo na to, da čakamo porod. Ampak mi ne gre. Še najbolj mi čas mine ob televiziji, na Facebooku in Instagramu ali ob kakšni dobri knjigi. A ob vseh teh za trenutek popolnoma pozabim na realnost in danes sem že skoraj bookirala potovanje na Jamajko. Prav meša se mi.

Saj vem, še maksimalno 14 dni. In takrat se bo zdelo kako hitro je vse skupaj minilo in čez nekaj mesecev bom že zapisala: O, kako pogrešam trebušček. Ampak zdajle me pa znervira čisto vsak (vem, da popolnoma dobronameren in iskren) ”A si že rodila?”, ker me spomni na to, da še nisem in da bi že rada.

P.S. Vse o porodu: POROD