2 tedna brez risank

Pred tremi tedni je imela Nina enega svojih “izpadov”. Ne spomniva se več kaj točno je bilo – ali je odgovarjala, ali se je vrgla ob tla, ali ni upoštevala prošenj oz. navodil… Sploh ni zares pomembno, a bilo je nekaj, kar je pripeljalo k temu, da je dobila prepoved risank (to pomeni televizije in iPada) za dva tedna. 

Pustimo zdaj to ali so kazni primerne ali ne, tudi to ni bistvo tega zapisa. Pač zgodilo se je tako, to se je v takem obsegu zgodilo prvič in kljub temu, da sem se ravno ob istem času odločila, da Nino za en mesec vzamem iz vrtca (kar je skoraj pomenilo, da je to večja kazen zame kot zanjo), sva se oba kazni striktno držala. Brez televizije, brez tablice, brez telefonov. 2 tedna. 

To, kar se je zgodilo v teh dveh tednih, naju je šokiralo. Zares šokiralo. Preden povem, kaj se je zgodilo, moram še poudariti, da Nina že tako ni bila veliko na tablici, risanke pa pustim gledati samo tiste na Živ Žavu in tiste na Netflixu, ki jih izbereva skupaj. Sem en tak risanka naci in res vedno pazim na kvalitetno vsebino in jezik. Pa tudi zmernost. No, pa vseeno: 2 tedna brez risank, sta v resnici zelo kmalu začela kazati neverjetne rezultate.

1. Nina je postala druga oseba. Umirila se je. Res umirila. Če je bila prej velikokrat razdražena, podivjana, hiperaktivna, jezna in je ves čas zbujala najino pozornost, je zdaj vesela, prijazna, nasmejana, ljubeča. Zaigra se z barbikami, z lego kockami, riše, ustvarja, posluša pravljice na kasetah (ja, še moje), me velikokrat objame, je bolj nežna do Iana, več poje pri kosilu. Ne morem sploh našteti vseh pozitivnih posledic. Kako vem, da so od tega? Ko sva ji po dveh tednih dovolila gledanje risank za pol ure, je bila na koncu spet razdražena. In podaljšala sva prepoved. 
2. Nina je bolj vključena v gospodinjstvo. Pomaga mi pri kuhi, pospravi, pomaga pri Ianu, ga uči, se igra z njim, in vse to počne umirjeno, brez hitenja, brez nervoze, nikamor se ji ne mudi in z glavo je popolnoma pri stvari. 
3. Nina se je začela zanimati za nove stvari. Veliko me sprašuje, gleda knjige, preizkuša se v abecedi in matematiki, igra se Mikado, spomin, sestavlja rime in me sprašuje po ugankah. 
4. Vsako stvar se lažje dogovorimo. Malo, ker je bolj umirjena, malo, ker sva midva manj utrujena, malo, ker se je splošno stanje izboljšalo. Ko gremo ven, več ne traja 7 ur preden se Nina obleče, ko pišem na računalnik, me vmes ne pokliče 176x, vsakič z novo željo po vodi ali malici ali nečemu. 
5. Nina ne ve kaj naj napiše Božičku. To posledico sem opazila šele ta vikend, ko sva se začeli bolj resno ukvarjati s tem, česa si želi pod smrekico. Če je do sedaj to vedno stresla iz rokava in brez težav nanizala dolg seznam z idejami, je zdaj popolnoma brez. Sploh ne ve, česa bi si lahko želela. To pripisujem temu, da ne vidi vsehmogočih reklam ( z otroki iz vrtca se namreč še vedno druži, torej ta vpliv lahko zanemarim). Prvič se tako sprašuje NE kaj bi lahko imela, ampak česa NIMA. In veste kaj je napisala? Po dooooolgem razmisleku, ko sem jo že napeljevala k temu, da lahko tudi napiše, da lahko kakšen drug otrok dobi kaj namesto nje…: Flomastre (ker jih še nima). 

Zakaj se mi zdi vse skupaj tako zelo zanimivo za zapis, je pa to, da so se približno enaki rezultati pokazali pri meni, ko sem se odločila biti 1 mesec brez telefona in to tudi izpolnila. Vse naštete točke so veljale tudi zame. 

NE ZAVEDAMO SE kako zelo na nas vplivajo naprave, ki jih uporabljamo večkrat dnevno. NE ZAVEDAMO SE, da v resnici nikoli nismo tako malo na napravah, kot si sami mislimo in sami sebe opravičujemo. NE ZAVEDAMO SE, da si lažemo, da nas te zadeve sprostijo. Mogoče fizično res ležimo/sedimo, ampak možgani nikakor ne grejo na off, nasprotno, zelo zelo jih obremenjujemo z vsemogočim balastom. NE ZAVEDAMO SE, da smo zaradi neprestane uporabe in nenehne zveze z navideznim svetom pod stresom, razdraženi, lačni, nezadovoljni, nekreativni… IN NE ZAVEDAMO SE, da je potrebno tako zelo malo, da se zadeve spremenijo. 

Letos bodo novoletne počitnice daljše. To je super priložnost, da si zares odpočijemo. Od televizije, od tablic in od telefonov. Mi in naši otroci.