MAMICE, SUPERMAMICA, VZGOJA

SuperMamica Nina Držaj: SPET TA SEPTEMBER

Nina Držaj je Mamica z velikim Super! Ima tri čudovite majhne otroke, ki so ji v takšen navdih, da redno piše blog Z ljubeznijo, mama., v katerem z deljenjem izkušenj pomaga mamicam po vsej Sloveniji. Poleh tega je avtorica dveh dnevnikov za mamice in bodoče mamice: Nosečkin dnevnik in Dojenčkov dnevnik.  Čeprav ima tri majhne otroke, je ves čas izredno mirna in nežna, obenem pa vedno pripravljena na nove dogodivščine. Iz oči ji sije sreča in, če ne bi napisala tegale, kar sledi, bi si mislila, da je nikoli nič ne moti. September ni njen najljubši mesec, vseeno pa je našla način, kako si ga poenostaviti.

Spet ta september. Priznam, tega prvega tedna v septembru ne maram preveč. V zraku je toliko napetosti, skrbi in drugih mešanih občutkov, da bi ga najraje kar preskočili. Prejšnje leto smo ga, ker smo bili na dopustu in zato nam je bilo veliko lažje začeti novo vrtčevsko leto, saj je bilo pred vrati manj zaskrbljenih staršev in prestrašenih otrok. Vem, uvajanje v vrtec ni lahko. Čeprav je od tega, ko sem v vrtec uvajala svojega prvega otroka, minilo že nekaj let, se spomnim kot da bi bilo včeraj. Tudi jaz sem bila zaskrbljena in nisem vedela kaj lahko pričakujem, a hkrati sem bila trdno prepričana, da je vrtec za mojega otroka nekaj pozitivnega. Resnično verjamem, da se v vrtcu otroci marsikaj naučijo. Pa ne samo tako »po šolsko«, ampak življenjske stvari. Ta pozitiven odnos do vrtca mi je omogočil, da sem ga tudi Aljažu predstavila na miren in sproščen način, kar je bila odlična iztočnica. Nisem jokala in tudi on je jokal zelo malo. Čeprav je bil star šele enajst mesecev, je bila to prava odločitev in odlična izkušnja za vse nas. V vrtec gre zelo rad in njegova sestrica mu z veseljem sledi.

Tudi Zaro sem uvajala na enak način, a s to prednostjo, da je vrtec zelo dobro poznala, ker je tja večkrat hodila po svojega bratca. Spremembo je dobro sprejela in se v vrtčevsko okolje brez problema vklopila. Velikokrat pomislim na to, da sem prava srečnica, ker so bili trenutki, ko nista želela v vrtec, tako redki. V teh letih sta doživela že nekaj sprememb, menjala skupine, spoznala nove prijatelje in nato menjala še vrtec, a vedno sta se na spremembe hitro navadila. Za Zaro se v bistvu sploh ne spomnim, da bi kdaj potočila kakšno solzico. Aljaž je imel določeno obdobje, ko mu je bilo težko v igralnico, a smo tudi to preživeli. Razlog, da je naše uvajanje potekalo tako gladko, je morda tudi to, da sta v vrtec vstopila med letom in ne septembra. Otroku je zagotovo lažje, če se priključi že utečeni skupini, kjer so otroci navajeni drug drugega, vzgojiteljic in igre v vrtcu. Če je možnost, je tako zagotovo lažje, ni pa nujno. Vsak otrok je drugačen, prav tako pa smo si med seboj različni tudi starši.

Priprave na vrtec in uvajanje se začnejo že doma in zagotovo se vsak izmed nas trudi po najboljših močeh, da bi otroku vstop v vrtec olajšal. Na to temo sem prebrala že kar nekaj knjig in člankov, zato bom danes zapisala nekaj preizkušenih nasvetov, ki so nam prišli prav in ki so se izkazali kot najbolj koristni. Morda bo kateri izmed teh koristil tudi vam.

  1. Nekaj mesecev pred odhodom v vrtec (tukaj je potrebno upoštevati starost otroka, enajst mesečnikoma sem vrtec med igro večkrat omenila, težko pa smo se o tem pogovarjali na dolgo in široko) smo se doma začeli pogovarjati o tem kaj je to v vrtec, kako poteka dan v vrtcu, kdo vse je v vrtcu, kaj bo otrok tam počel ipd. Najbolje je, če pogovor poteka sproščeno in mimogrede. To je lahko med igro, med kosilom, med sprehodom mimo vrtca ali ob srečanju z drugimi otroci.
  2. Temo lahko začnete tudi s prebiranjem knjig o vrtcu. Obstaja nekaj luštnih slikanic in kartonk, ki bodo otroku približale vrtec in dogajanje v njem ter mu olajšale uvajanje. Z njihovo pomočjo si bo lažje predstavljal različne situacije, ki ga v vrtcu čakajo, hkrati pa so knjige dobra iztočnica za različna vprašanja, ki se otroku porajajo in s pomočjo katerih razčisti svoje dvome in skrbi.
  3. Ko je Aljaž že nekoliko dojemal, da se približuje čas odhoda v vrtec, sva se vsake toliko časa namenoma odpravila na sprehod mimo vrtca. Tako si je ogledal stavbo, vrtčevsko dvorišče, opazoval je otroke, ki se igrajo in si dogajanje vtisnil v spomin.
  4. Oba otroka sem vedno vključila v priprave na vrtec, kot so nakupovanje in izbira copatkov, nahrbtnika, priprava oblačil v nahrbtnik, priprava posteljnine ipd. Aljaž bo šel letos v večjo skupino, kar je zanj posebna prelomnica in tega se zelo veseli. Že nekaj dni govori samo o tem in zadevo smo proslavili z izbiro novega, večjega nahrbtnika. Zara bi naj ostala v trenutni skupini, a ker je tudi ona že »velika punca«, je tudi ona dobila nov vrtčevski nahrbtnik, kar jima je zagotovo polepšalo začetek novega leta.
  5. Vrtec smo obiskali že nekaj dni pred dejanskim uvajanjem (in tudi takrat, ko sta menjala vrtec), da smo si pogledali garderobo, igralnico, se spoznali z vzgojiteljicami in se malo udomačili. To je tudi odlična priložnost, da se z vzgojiteljico pogovorite o poteku uvajanja v vrtec, ji poveste svoje želje in pričakovanja, ona pa vam lahko svetuje glede na svoje izkušnje.
  6. Oba otroka sem v vrtec uvajala jaz. Glede na to, da sta bila dneve navajena preživljati z mano, da sta se ob vstopu v vrtec še dojila in da sem imela možnost in čas uvajati počasi, se mi je tako zdelo najbolje. Kdorkoli bo otroka uvajal, naj bo miren, dobre volje in sproščen.
  7. Od prvega uvajalnega dne dalje sem otrokoma ustvarila rutino in z njo nadaljevala vsako jutro v upanju, da bi jima le-ta olajšala vstop v vrtec. Po tem, ko smo se doma uredili in oblekli, smo se odpravili na pot z avtomobilom, v katerem smo prepevali naše najljubše otroške pesmice. Ob prihodu v vrtec sem ju preobula, slekla in pospravila njune stvari, ju na hitro cmoknila in nato odpeljala do igralnice. Nisem oklevala, predala sem ju vzgojiteljicam in se poslovila. Na začetku je bilo zelo težko, pa vendar je za otroka bolje, če starš ne okleva in je ves čas predaje prijazen in dobre volje. Otrok bo začutil, da je v vrtcu varen in kmalu bo ugotovil tudi to, da se vedno vrnete ponj in da se na vas lahko vedno zanese.
  8. Doma se o vrtcu in vzgojiteljicah vedno pogovarjamo pozitivno in trudim se, da vedno izpostavim dobre lastnosti vrtca ter pred otrokoma ne razglabljam o stvareh, ki me morda zmotijo ali niso takšne, kot bi želela. Otroci zelo dobro slišijo, pa tudi naše občutke zelo dobro »preberejo«.

Želim vam lep začetek novega vrtčevskega in šolskega leta in mirno uvajanje vsem, ki boste svoje otroke v vrtec peljali prvič.

Z ljubeznijo, mama. 

14191466_1267198343292303_37698805_oSem Nina Držaj, diplomirana geografinja in sociologinja ter mamica treh otrok, ki že dve leti ustvarjam blog Z ljubeznijo, Mama. Pišem o svojih izkušnjah v povezavi z nosečnostjo, materinstvom, o naših družinskih dogodivščinah in izletih ter predlogih za igro in ustvarjanje. Sem tudi avtorica prvega dnevnika za nosečnice pri nas, Nosečkinega dnevnika, ki se mu bo kmalu pridružil še sodoben Dojenčkov dnevnik.

Share on Facebook0Tweet about this on TwitterPrint this pageEmail this to someone

Poglej tudi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja