MAMICE, VZGOJA

SLABE NAVADE

”Joj, ne dvigaj je, če joka. Jo boš razvadila!” 

”Kaj, še vedno spi pri tebi? Tega je boš pa težko odvadila.”

”Uvajati si začela z banano? No, pa si jo navadila na sladkor…”

”Ko trmari, jo ignoriraj, sicer te bo za vedno imela pod nadzorom!”

”Ne drži ji rok nad glavo, ko se uči hoditi! Bo za vedno roke tako držala med hojo! (kot sosedov Miha!)”. 

Ok, malo sem pretiravala pri zadnjem. A  ne tako zelo. Se mi zdi, da nad mojo sleherno odločitvijo v zvezi z Nino visi kup doživljensko nevarnih posledic. Slabe navade. UUUUU, slabe navade! To so tiste, ko otrok pri desetih letih še vedno je samo zmiksano hrano, ker ni bil hranjen po baby weaningu. Pa tiste, ko sedemnajstletni sin še vedno spi med mamico in očkom, pa še njegova nova punca zraven. In seveda tista, že prej omenjena, ko sosedov petdesetletnik še vedno hodi z rokami nad glavo, ker so ga tako držali, ko se je učil hoditi.

Slabe navade so nevarne! Sploh tele naštete. Za koga točno, mi sicer ni čisto jasno, ampak prepričana sem, da je tako, ker to vsi govorijo. Ves čas. Na vse kar naredim. Morajo že vedeti, saj imajo za sabo kakšno izkušnjo in so nenazadnje že vzgojili kakšnega otroka. Jaz pa sem prvič mamica in si še ne predstavljam teh strašnih posledic, ki me čakajo, če bom potolažila svojega trimesečnega dojenčka, ko joka ali si delila posteljo z mojo dvoletnico, ki se tako rada stisne k meni po celem dnevu, ko se nisva kaj dosti videli. Moram se paziti! 

Česa točno? Prevelike ljubezni? Topline? Občutka varnosti, ki ga lahko svojemu otroku dam le jaz?

Pod vsem tem pritiskom in totalno zmedenostjo nad tem ali naj poslušam svoje srce in vso svojo notranjo bit ali druge, izkušene, ljudi, ki mi dobronamerno žugajo, sem se tudi sama večkrat zlomila. največkrat, ko je z vsemi ostalimi potegnil tudi moj partner. To mi je bilo in mi je še vedno najhujše. Ko se počutim tako samo!

A nekje vmes sem postala bolj samozavestna, bolj prepričana v svoj prav. In lahko vam povem, da sem začela uvajati gosto hrano z banano, pa Nina najraje od vsega poseže po solati. Nikoli nisem pustila Nine, da joka, pa je super punca. V mojih rokah je zaspala do leta in pol. Zdaj zaspi sama. In še vedno spi pri meni, saj mi je najlepše na svetu, ko se ponoči stisne k meni in mi reče: ”Mami, rada te imam.”

Nočem spet zaključiti s tem, da uživajte vsak trenutek, ker vse mine in boste še pogrešale te skupne trenutke, ki so smisel celega življenja. Zaključiti želim s tem, da poslušajte sebe in svoje srce. Svoje občutke, ki so vredni več od nešteto nasvetov. Upoštevajte samo enega: ”Mami vedno ve kaj je najboljše za njenega otroka. Preprosto ve.”

 

Share on Facebook765Tweet about this on TwitterPrint this pageEmail this to someone

Poglej tudi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja