V času nosečnosti sem bila kot bodoča mamica tako samozavestna. Imam to! Vse sem preštudirala. Za vsak teden sem vedela kako se moj plod razvija, vse sezname za novorojenčka sem obkljukala, se pozanimala o najboljših plenicah in flaški in vozičku in zibki in… VSE! Porodni načrt sem imela spisan in odločila sem se, da bom izključno dojila, itak!

In potem sem rodila…

Pravijo, da je s porodom najtežji del za nami. Niti slučajno ne bom negirala intenzivnosti poroda. Ja, je močno. Tudi v drugo me je spet malo presenetilo. Ampak to traja nekaj ur. Ko so me prvič iz porodne sobe odpeljali na oddelek in me pustili samo z mojo malo štručko, me je udarilo kot strela z jasnega: ”Kaj pa zdaj?!” Skrbelo me je, če diha, če je, če jo kaj boli, če se ji je kaj zataknilo, če leži na boku, če jo zebe, če ji je vroče… Ko sem prišla domov, je bilo še huje. Ko se začnejo krčki oz. kolike, ko se vzpostavlja dojenje, ko dojenček ne pridobiva na teži, ko se celijo šivi, ko naše telo še ni čisto okrevalo, ko se nam urnik obrne na glavo, ko je partnerstvo na preizkušnji… TO je zame v resnici prava preizkušnja. Prvi tedni z novorojenčkom.

Danes bom napisala vse, kar bi si želela, da bi mi nekdo povedal takrat, ko sem domov prvič prinesla štručko. Priznam, ni mi bilo lahko. In to je za prve tedne materinstva NORMALNO! 

LJUBEZEN NA PRVI POGLED 

”Takoj, ko rodiš, se zaljubiš v svojega dojenčka in pozabiš na vso bolečino.” Porodna bolečina sicer res takoj mine, ampak vrtinec hormonov in utrujeno telo ostaneta. Nikar se ne ustraši, če v tistem trenutku ne začutiš metuljčkov v trebuhu. Vzemi si čas za okrevanje. Spoznavaj svojega novorojenčka. Majhne rokice, lička, nosek. Tvoj je. In vsaj prvih nekaj mesecev si zanj res edina na tem svetu. NORMALNO JE, da je to malo strašljivo. NORMALNO JE, da je to zate velik zalogaj. NORMALNO JE, da se moraš navaditi. NORMALNO JE, da moraš otročka spoznati. NORMALNO JE, da ne boš takoj znala vsega. NORMALNO JE, da namesto neskončne ljubezni najprej čutiš strah.

DOJENJE in PRIDOBIVANJE NA TEŽI

”Naredi vse na tem svetu, da boš dojila. To je največ kar lahko svojemu otroku daš! Ne bo samo bolj zdrav, bo tudi pametnejši in lepši.” To so sicer res dejstva in ob pravi pomoči bi vsaki mamici verjetno res uspelo in bi izkusila prednosti dojenja. Pa vendar: dojenje pomeni tudi boleče dojke, ko prihaja naval mleka, boleče (lahko tudi krvave) bradavice dokler se ne utrdijo, nevednost o tem koliko otrok poje in občutek nemoči, ko otrok kljub dojenju ne pridobiva na teži. Tu so še prvi podoji, ko se otrok še ne zna prisesati in prva črpanja, ko skušaš ugotoviti koliko mleka sploh imaš. NORMALNO JE, da dojenje ne steče prvo sekundo in NORMALNO JE, da prve tri dni še nimaš mleka! NORMALNO JE celo, da ob dojenju občutiš žalost! Jaz sem to izkusila v drugo. Občutek žalosti med dojenjem povzroči upad hormona dopamina in je popolnoma fiziološka, ne psihološka žalost! NORMALNO JE, da se ti meša od skrbi, če ti rečejo, da otrok ne pridobiva na teži in NORMALNO JE, da v takem trenutku dodaš umetno mleko. NORMALNO JE, če dojenje ne steče takoj. Obljubim ti, da se splača poiskati podporo in se potruditi, ampak, če res ne zmoreš, je NORMALNO tudi, če otrok zraste ob AM.

ŠIVI

”Šivanje boli bolj kot porod, šivi po enem tednu odpadejo, brazgotina te zaznamuje za vedno.” Jaz sem imela nesrečo, da sem bila obakrat šivana,a nobenkrat me šivanje ni bolelo. Nobenkrat mi tudi šivi niso odpadli po enem tednu, ampak po dveh. V prvo se mi je rana deseti dan zopet odprla in je spet bolelo kot na začetku. Obakrat pa so mi rano lepo zašili in z veseljem lahko povem, da ko se je enkrat zacelilo, nisem imela nobenih posledic. Brez šivov bi bili prvi dnevi po porodu veliko veliko enostavnejši. Lahko bi se normalno premikala in vsedala in ulegala, lahko bi hodila, počepnila in se tuširala. Lahko bi v miru hodila na wc. A temu pač ni bilo tako. NORMALNO JE, da ti šivi odpadejo šele po 2-3 tednih. NORMALNO JE, da si jezna, ker ne moreš normalno funkcionorati. NORMALNO JE, da si žalostna, da bi najraje zajokala, ker te tako boli. NORMALNO JE, da se počutiš slabo, ampak obljubim ti, da bo čez nekaj dni vse bolje in  boš lahko šive kmalu pozabila.

KRČKI OZ. KOLIKE 

”Nekaj najhujšega na svetu so pa krčki. Boš videla!” Po nekaj dneh ali celo po tednu ali dveh, ko imaš ravno občutek, da ste ujeli nek ritem in je vse ok, se lako začnejo krčki oz. kolike. Napenjanje, jok, nemoč ob zvijanju tvojega novorojenčka, ki je v obrazek že čisto rdeč, lahko povzročijo veliko stisko. Mamice smo posebej občutljive na jok svojih otrok. ne prenesemo ga. Obenem moški največkrat težko razumejo, da otrok ni lačen in nismo me krive, da dojenček joka brez oddiha. Krčki trajajo največ tri mesece in so lahko bolj ali manj intenzivni, v vsakem primeru pa so neskončno naporni in stresni za vse člane mlade družinice. Kako jih preprečimo oz. blažimo, bom še napisala, tokrat pa bi rada, da veš: NORMALNO JE, da ob joku svojega otroka občutiš nemoč, žalost in celo jezo, NORMALNO JE, da se ti kdaj sredi noči zdi, da ne boš več zmogla, NORMALNO JE, da si kdaj vzameš tri minute za vdih in izdih, medtem, ko tvoj dojenček joka, NORMALNO JE, da vaju jok kdaj pripravi do tega, da se skregata.

URNIK OBRNJEN NA GLAVO 

”Spi, ko bo spal dojenček.” Dobronameren nasvet, ki se zdi nemogoč. Kdo bo pa medtem vse pospravil in skuhal in zlikal perilo? Pa vsi obiski in kakšen tuš… Za novopečeno mamico so 3 ure spanja v kosu že luksuz! In včasih se zdi, da bi lahko zaspala v stoje, v čakalni vrsti v trgovini. Porodniški dopust pri nas traja 1 leto. Z namenom. Tudi očki imajo pri nas možnost vsaj 15 dnevnega očetovskega dopusta, ki ga izkoristijo ob rojstvu otroka in se tako tudi oni malo navadijo na spremembe v urniku. Vseeno ni lahko. Na nov urnik se morata navaditi na vrat na nos, brez predhodnih priprav. Pomanjkanje spanca ni samo fizično izčrpajoče, je tudi psihično naporno. NORMALNO JE, da sredi noči ne spiš, NORMALNO JE, da si utrujena, NORMALNO JE, da je utrujen tudi partner, NORMALNO JE, da si nejevoljna, NORMALNO JE, da stanovanje ni več n ikoli popolnoma pospravljeno, NORMALNO JE, da si želiš za kakšno urico ven iz hiše. Sama. NORMALNO JE, da si tega želi tudi on. NORMALNO JE, da se na spremembe navajata počasi, NORMALNO JE, da sta razdražljiva. Za vaju je vse skupaj velika sprememba.

NORMALNO JE, da se ti vsake toliko zazdi, da ne boš zmogla. NORMALNO JE, da se ti kar naenkrat ulijejo solze, NORMALNO JE, da se počutiš osamljeno, NORMALNO JE, da se vsake toliko malce zasmiliš sama sebi in NORMALNO JE, da vse skupaj prinese preizkušnjo v vajino zvezo. Postala sta mamica in očka. Takorekoč čez noč. In dokler se ta občutja nemoči prepletajo z občutki sreče, zaljubljenosti, topline, popolnosti, dokler se, ko dojenček zaspi, nežno objameta in se pogovarjata o tem kako zelo je lep, kako se imate lepo in se nasmejita drug drugemu, je to vse normalen del družinskega življenja. Zmogla bosta! Zmogla boš! Prvi tedni so najhujša preizkušnja, sčasoma se na novo vlogo navadiš in lepi občutki nadvladajo in zasenčijo slabe. Postala si mamica in to je najtežja, a obenem najlepša vloga, ki jo boš v življenju odigrala.

NORMALNO JE, da nisi popolna. NORMALNO JE, da ne veš vsega. NORMALNO JE, da si kdaj zaželiš trenutke tišine in kavico s prijateljico. NORMALNO JE, da se kdaj zmotiš. NORMALNO JE, da se trudiš po najboljših močeh. NORMALNO JE, da koga prosiš za pomoč in NORMALNO JE, da se kdaj zjočeš. NORMALNO JE tudi, da boš čez nekaj mesecev pozabila na te prve tedne in NORMALNO JE, da boš postala veliko bolj samozavestna in suverena v svojih odločitvah. In nikoli ne pozabi: NISI SAMA, MAMA! 

! P.S. V kolikor bi vsi ti občutki prevladali nad dobrimi in se vlekli tudi v naslednje tedne ali mesece, pa je pomembno, da se tega zaveš in brez kakršnekoli slabe vesti prosiš za pomoč. Poporodna depresija je pogost pojav in zanjo nisi kriva ti! !

 

 

 

 

Poglej tudi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PRILJUBLJENE OBJAVE