BLOG

Mami, a sem lepa?

Pri punčkah in kasneje puncah in ženskah je vprašanje: ”Ali sem lepa?” veliko več, kot samo vprašanje. Na njem sloni vsa naša samozavest, vsa naša moč, vse naše sanje in vsa naša ljubezen. 

”Joj, kako si lepa!” je stavek, ki ga punčke slišijo vse prevečkrat. Če oblečejo krilce, če imajo čopek, roza majčko, čipko, trakec, klobuček, kapico, oblekico, nove sandalce, najlonke ali kopalke z volančki. To zelo kmalu tudi pričakujejo od ljudi. Da jim bodo govorili, da so lepe. In ljudje jim to govorimo. Od majhnega. Obenem jim ne pustimo, da bi jih to prevzelo in poudarjamo, da ne smejo biti važne. S tem jih naučimo, da njihova lepota ni odvisna od njih samih oz. se je ne smejo zares zavedati in so prepuščene na milost in nemilost ljudi, ki jih obkrožajo.

Na srečo, smo ljudje prijazni in lepoto punčk z veseljem poudarjamo. Vse tja nekje do sredine osnovne šole, če je punčka res lepa (po nekih čudnih (čudnih, ker je lepota zelo subjektivna) splošnih standardih). Kaj pa potem? Kar naenkrat se to konča. Punce so zmedene. Ali nisem več lepa? Ali me več ne opazijo? Če pozornosti odraslih kmalu ne zamenja pozornost s strani nasprotnega spola, se lahko pojavi velika stiska. In traja.

To lahko najbolj opazimo, ko nas tudi kot odrasle kar malo prizadane, če se res lepo uredimo, pa nas nihče ne pohvali. ”Ali ne boš nič rekel?” ”A ti nisem všeč?” rade obremenimo svoje partnerje, ki sploh ne vejo, zakaj nam to toliko pomeni.

Ker nas od malega učijo, da nam mora to, da smo lepe, nekdo potrditi.

Pri fantih tega ni. Pri fantih se poudarja: ”O, kako si hiter!” ”O, kako si močan.” ”A takole pameten si že?” ”Tale bo pa predsednik.”

Ko me je Nina zadnjič, oblečena v dolgo belo oblekico, spet vprašala: ”Mami, a sem lepa?” sem se zavedla, da sem kljub pazljivosti, svojo hčerko privedla točno do tiste točke, ki je nisem želela.

Seveda si lepa moja zlata punčka. Najlepša si na celem svetu! Ne, ker imaš oblečeno krilce in najlonke in ne, ker ti zaradi bleščic v laseh drugi pravijo, da si. Lepa si, ker si prijazna, ker si nasmejana in ker si odločna. Ker si pogumna in pametna in iznajdljiva. Ker si vesela in samozavestna in zvedava. Ker si zgovorna, sočutna in ljubezniva. Ker si hitra in močna. Ker si točno takšna, kot si. V trenirki ali v krilcu. Učke ti sijejo tako čudovito in tvoja energija je tako zelo prijetna. Lepa si ves čas. Tudi, ko se jeziš in jokaš. Tudi, ko skačeš po blatu in lužah. Tudi, ko si od glave do pet umazana s sladoledom. Ko tekmuješ, ko se trudiš, ko zmagaš ali ko zgubiš. In nikoli ne bom dovolila, da tvojo lepoto definira to kako si oblečena. Ali koliko si namazana.

Pazila bom, da ti to, da si lepa, govorim takrat, ko se to od mene najmanj pričakuje. In upam, da tako ne boš nikoli več spraševala ali si lepa, saj boš globoko v sebi trdno preričana, da lepota ni v oblekah in frizuri, ampak v tvoji osebnosti. Da jo nosiš s seboj vedno in povsod. Lepa osebnost je nekaj, česar ti nihče na tem svetu ne more vzeti ali je prezreti. Ker izhaja iz srca in jo najbolj čuti človek sam.

Moja mala punčka, najlepša si. Na celem svetu. Ker si ti TI.

 

Share on Facebook394Tweet about this on TwitterPrint this pageEmail this to someone

Poglej tudi

Komentarji

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja