Kaj potrebuje dojenček za dober gibalni razvoj

Novorojenčka je potrebno dvigovati, držati in previjati po pravilih baby-handlinga. Dojenček ne sme dvigovati glavice, uporabljati hojce, spi lahko samo na hrbtu. Nikar ga ne držite za obe rokici, ko se uči hoditi! Zavarujte vse robove in vrata. Stajica ga omejuje. Dojenček se najprej kotali, potem kobaca, se sam usede, plazi po vseh štirih in shodi.

Če ste pred kratkim postali starši, ste več kot enkrat slišali vse zgoraj naštete ”nasvete” in ”pravila”. Velika večina se vas (nas) vseh poskuša čim bolj strogo držati. Če pa se že po zdravi pameti in, ker preko trupel pač ne gre, odločimo za kakšen ”kiks”, se na dolgo in široko opravičujemo, zagovarjamo in prepričujemo ostale (in sebe), da ni nič narobe, če ni šlo čisto po pravilih. Ves čas smo pod velikim pritiskom: beremo na forumih kako vsi že vse znajo, pediatri nas pošiljajo na razvojno, tašče nas spremljajo z budnimi očesi, naše mame pa nam razumevajoče v roke potiskajo letake z raznoraznimi telovadbami za dojenčke od minus 3. mesecev naprej. Pretiravam? Mogoče res. Ampak na svojih vadbah in predavanjih srečam veliko mamic, ki se v nekem trenutku znajdejo v krizi povezani z gibalnim razvojem svojih otrok.

In res je. Dojenčki so čisto zares zakrčeni. Zakaj? Lupinice in ležalniki v katerih jih prenašamo, jim nudijo oporo iz vseh strani. Ves čas ležijo na hrbtu, manevrskega prostora nimajo kaj dosti. In zato je res potrebno malo več spodbujanja za gibanje s strani staršev kot včasih.

NASVETI ZA SPODBUJANJE GIBALNEGA RAZVOJA

• Od 6. tedna naprej dojenčka vsaj za nekaj minut na dan položite na trebušček, ves čas pa naj bo pod nadzorom! Dojenček bo z dvigovanjem glavice okrepil vratne mišice in hitreje stabiliziral glavico.
• Od 3. meseca dalje polagajte dojenčka na čim tršo podlago (pene, parket). Na trši podlagi bo namreč hitreje dobil občutek za ravnotežje. Polagajte ga na trebušček. Ko bo dvignil roke, noge in glavico nazaj, se vam bo zdelo, kot da se muči, vendar je prav to tisti pravi položaj v katerem krepi pomembne mišice. S tem bo krepil vratne in hrbtne mišice, pa tudi roke. Morda se bo dojenček na začetku pritoževal, ampak malo ga pustite. Dojenčki in otroci se čez stres namreč učijo. (pa vseeno ga ne pustite predolgo, če mu to ne paše! Vsak dan po par minutk.)
• Od 4. meseca dalje dojenčku na trebuščku ponudite igračo, s katero mu pomahate spredaj nad glavico. Otrok naj jo poskuša zagrabiti.
• Ko se začne dojenček kobacati/puzati/kotaliti/premikati po površini, ga z igračo spodbujajte, da zavije kamor želite vi, se obrne v drugo stran itd. Tako bo razvil koordinacijo v prostoru.
• Od 6. meseca dalje otročka primite za gležnje in ga dvignite. Na tleh naj z rokicami pobira igrače. Po nekaj sekundah ga odložite in potem spet ponovite. S tem bo dojenček treniral rokice, jih iztegoval in znal uporabljati.
• Ko bo dojenček že stabilno sam sedel, ga posedite med svoji nogici na tleh in se zibajte na eno in drugo stran. Dojenčka s svojimi nogami potiskajte v desno in levo, bodite neenakomerni v hitrosti in moči. Cilj je, da se dojenček na obeh straneh ujame na rokici, da se nauči loviti ravnotežje in pasti iz njega.
• Ko se dojenček že dobro plazi, mu pripravite na poti ovire, ki jih mora preplezati. Lahko se tudi usedete z nogami iztegnjenimi pred sabo, otroka položite na levo in ga spodbujajte, da pride čez vaše noge na desno stran. Tako bo vaš dojenček pod nadzorom in na varnem, zraven pa se bo učil premagovati ovir, krepil mišice, se ujel na roke.

To je le nekaj vaj, s katerimi svojim otročkom lahko pomagate, obenem pa se zabavate in družite!

Za konec pa bi rada dodala še to: Napotki po mesecih so zgolj informativni. Vsak otrok je malo drugačen pri svojem razvoju! Postati mamica/očka, sploh prvič, ni mačji kašelj! Najprej dojenje, nato spanje in zbujanje, pa uvajanje gh, pa še razvoj. Vedeti in znati morate vse in še več, sicer vaš otrok ne bo najboljši, najhitrejši in najpametnejši. Pomembna so pravila. Sodobna družba sploh več ne omenja ”crkljanja”, druženja, poslušanja, opazovanja, občutkov, instinkta. Vse kar mamica in očka čutita je nepomembno, dojenček mora spati v svoji postelji in se navaditi rutine, saj ni prišel na ta svet zato, da bi staršem spremenil življenje (!?!). …

Prosim vas: poslušajte sebe, svoje srce, svoje občutke! Če je vse kot mora biti, ste na porodniškem dopustu in čas, ki ga imate na voljo je namenjen vašemu druženju z otročkom, zbliževanju, grajenju vezi, ki bo morala držati do konca življenja! Vaš cilj ni najboljši in najpametnejši otrok, ampak zdrav, srečen in nasmejan otrok! Namenite mu več svojega časa in manj svojega denarja, več svoje ljubezni in manj svojih pričakovanj.

Avtor: Anja Oman